Kritike so (deloma) zalegle

Ameriška filmska akademija se je letos precej spustila z vajeti in presenetljivo kar sedem najbolj zaželenih oskarjev dodelila žanrsko zelo nekonvencionalnemu filmu z azijsko osrednjo igralsko ekipo in zgodbo o nič kaj zavidanja vredni priseljenski izkušnji v ZDA. Kako je možno, da je ta oskarjevski “eksot” osvojil več najbolj prestižnih kipcev (za najboljši film, režijo, izvirni scenarij, montažo in kar tri igralske oskarje) kot katerikoli drug film v 95-letni zgodovini te podelitve?

Hja, očitno so dolgoletne kritike o vase zagledani in večinoma belski ameriški filmski akademiji polagoma zalegle. Val sprememb se je sicer najbolj opazno začel leta 2020, ko je oskarja za najboljši film osvojila odlična južnokorejska družbena satira z elementi grozljivke Parazit v režiji Bonga Joon-hoja, in nadaljeval, ko je naslednje leto Chloe Zhao z Deželo nomadov slavila kot prva azijska režiserka z osvojenim oskarjem za režijo. Letos pa je omenjeni val kulminiral z odločitvijo, da s kar sedmimi oskarji ovenčajo zelo odbit multižanrski izdelek Vse povsod naenkrat. Med zmagovalci velja še posebej izpostaviti glavno igralko Michelle Yeoh, ki se bo v zgodovino zapisala kot prva igralka azijskega rodu z oskarjem za najboljšo glavno vlogo. Vse povsod naenkrat najverjetneje sicer ne bo postal velika filmska klasika, a pri ljubiteljih žanrskih hibridov bo ostal zapisan v spominu kot tisti film, ki na zabaven način preigrava idejo o tem, kako je lahko videti film o multivesolju. V prvem delu tako spremljamo odlično znanstveno-fantastično komedijo absurda, ki pa v drugem delu zatava v bolj sentimentalne vode in kjer kmalu postane tudi jasno, zakaj je ta film privlekel tolikšno pozornost članov ameriške filmske akademije. Tu se namreč razbohoti nekaj zelo aktualnih politično korektnih tem, od duhamorne priseljenske izkušnje v ZDA do sprejemanja hčerine istospolne usmeritve, nezanemarljiva pa je tudi končna, hollywoodska poanta - multivesolja ne potrebuješ, če imaš doma razumevajoče in ljubeče odnose.

“Očitno so dolgoletne kritike o vase zagledani in večinoma belski ameriški filmski akademiji polagoma zalegle.”

Letos so člani Akademije sicer presenetili tudi z dobrim in raznolikim izborom kandidatov za najboljši film. Razen odvečne blockbusterske uspešnice Avatar, ki ne potrebuje oskarjevskega pompa, da bi polnila kinoblagajne, med kandidati ni podpovprečnega filma. Med nominiranimi so bili med drugimi od bolj umetniško intelektualističnih, kot sta Tar in Trikotnik žalosti, do kino uspešnice Maverick in pretresljive protivojne drame Na Zahodu nič novega.

A bodeči trn v peti Akademije je še vedno slaba zastopanost žensk. Med kandidati za najboljši film je bil samo eden, ki ga je režirala ženska - Women Talking v režiji Sarah Polley. Slab priokus so vsaj delno popravili z dodelitvijo oskarja Polleyjevi za najboljši prirejeni scenarij.


Preberite še


Najbolj brano