T jaša Križnar je kljub svoji kilometrini ustvarjanja mlada oblikovalka, ki je pod svojo znamko začela ustvarjati brez načrta, zgolj s strastjo do ročno izdelanih izdelkov in z željo, da imajo ti zgodbo in sporočilo, za katerim stoji. Dobrih deset let je bila del kreativne ekipe v ljubljanskem Kinodvoru, poskrbela je za marsikatero sceno tudi v Animateki. »Imela sem srečo, da lahko delam, kar sem si vedno želela, hkrati pa z ustvarjanjem iskala svojo pot. Letos praznujem enajst let od prvega narejenega izdelka. Ogrlica iz umetnega usnja,« pove v smehu in doda, da se v izdelovanju nakita že nekaj časa ne vidi. »Na poti iskanja same sebe sem prišla do zaključka, da želim izdelovati unikatne majice, nahrbtnike. Za zdaj ostajam v teh okvirih.«
Poklon ženskam
Njeno delo tako ostajajo majice s preprostimi napisi ali kot je dejala Križnarjeva, sama stoji za vsako napisano besedo. »Majice s sporočili predstavljajo moj medij izražanja. Kar je moja zgodba, spoznanje, del osebnostne rasti. Zagotovo se v vsakem izdelku kaže moja družbena angažiranost, ki jo želim izražati prav preko oblikovanja,« pojasni med prvim požirkom kave v ljubljanskem Pritličju. »Sodim med oblikovalke, ki želijo s kolekcijo tudi nekaj povedati, sporočiti. Tako je leta 2014 nastala tudi prva kolekcija Girl Gang Forever kot poklon vsem mo(go)čnim junakinjam in glasbenicam, s katerimi sem odraščala. Nekaj let kasneje sem začutila, da so te majice nekaj, kar mora postati del redne ponudbe ter biti na voljo po pravični ceni. Čutim, da je to nekaj, s čimer lahko kot ustvarjalka in sitotiskarka prispevam h 'grlpwr' skupnosti,« razloži in doda, da si želi ustvariti platformo #GirlsGangForever s fotografijami pogumnih in svobodomiselnih posameznikov z vsega sveta, ki s svojo osebno zgodbo navdihujejo druge.
Tjaša Križnar s svojimi ilustracijami v sitotiskarski tehniki tiska majice, puloverje in nogavice ter šiva različne nahrbtnike, predvsem pa lahko tako še naprej združuje ljubezen do ročno narejenih in trajnostnih izdelkov. Pri oblikovanju nahrbtnikov uporablja materiale lokalnega izvora in sitotiska samo na majice s certifikatom Fair Wear. Skrb za okolje se nadaljuje pri pripravi naročil za pošiljanje, saj so vsi izdelki zapakirani v kartonsko embalažo, ki ne vsebuje plastike. Njen glavni namen je delati trajnostno, s spoštovanjem do narave ter z zavedanjem, od kod prihajajo surovine za nadaljnje ustvarjanje. Glavne tehnike njenega ustvarjanja ves čas ostajajo ilustracija, sitotisk in šivanje, saj jo vse tri na svoj način izpopolnjujejo. »Največ mi pomeni ravno ta dotik na vseh mojih izdelkih. Tega ne bi rada izgubila ali predala nekomu drugemu. Za svojimi izdelki stojim s svojimi prsti, s svojimi rokami. Res pa je tudi, da če bi morala šivati vsako majico posebej, bi bil končni izdelek veliko dražji.«
Že v šoli so jo klicali piščanec
»Oče, bil je aranžer izložb za trgovine Borovo praktično po vsej Jugoslaviji, me je že zelo zgodaj navdušil nad delom, ki ga je opravljal,« pripoveduje sogovornica, ki se je že s prvim izdelkom na trgu predstavila pod svojo blagovno znamko. Na vprašanje, kako ji je v glavo padla Piška, se iskreno nasmehne in pove, da so jo v osnovni šoli začeli klicati piščanec. Teorij, zakaj je bilo tako, je, kot je dejala, več. »Ampak na neki točki so me klicali z različnimi izpeljankami besede piščanec, na koncu se je obdržala meni najbolj simpatična verzija – piška,« pove v smehu in doda, da je Pirate dodala kot nek punk in underground moment, ki mu je takrat sledila. Križnarjeva je že pred leti dedkovo mizarsko delavnico preuredila v studio Pirate Piška, ki je postal zelo pomemben del njenega vsakdana. Tam ustvarja, tiska majice in šiva nahrbtnike, vzdušje je kreativno, k temu pa gotovo pripomorejo tudi umetniški, filmski ali glasbeni plakati po stenah, knjige, zini in še vse male stvari, ki prostor naredijo zanimiv in hkrati domač. Vse do zdaj je Križnarjeva izdelke prodajala preko spletne trgovine, ne skriva pa želje, da bi v bližnji prihodnosti imela tudi svojo trgovino. A je, kot pravi, do nje priti izredno težko.