Newyorčani so zadnji junijski konec tedna pričakali z mešanico vznemirjenja in nelagodja: pred nedeljsko spektakularno parado ponosa je mesto utripalo v igrivih mavričnih barvah in hkrati strahoma pričakovalo odločitev vrhovnega sodišča o doslej zagotovljeni pravici do umetne prekinitve nosečnosti. Zakaj nelagodje? Ker je že maja v javnost pricurljal osnutek poročila izpod peresa sodnika Samuela Alita z jasnim sporočilom: konservativna večina vrhovnega sodišča bo pri odločanju o zakonu zvezne države Misisipi o prepovedi splava po 15. tednu nosečnosti odpravila pet desetletij staro odločitev predhodnikov, ki je Američankam zagotavljala pravico do splava po celotnem ozemlju ZDA.
V petek dopoldne je bila odločitev sodnikov tudi uradno obelodanjena. Vrhovni sodniki so s tesno večino odpravili leta 1973 sprejeto prelomno odločitev v sodnem primeru Roe proti Wade, kar pomeni, da bo odslej odločanje o morebitnih omejitvah ali prepovedi pravice do splava v rokah posameznih zveznih držav. To pomeni, da v modrih zveznih državah pod vodstvom demokratov zaostrovanja ali sprememb glede vprašanja pravic ženske pri odločanju o prekinitvi nosečnosti ni pričakovati, kar pa ne velja za rdeče, republikanske zvezne države, kjer so že takoj zavihali rokave in sprožili postopke za omejitve ali prepovedi splava. Na vrhovnem sodišču – sodniki imajo dosmrtni mandat – se je namreč razmerje med liberalnimi in konservativnimi vrhovnimi sodniki v času predsedniškega mandata Donalda J. Trumpa, ki je imenoval tri konservativno usmerjene vrhovne sodnike, močno prevesilo na stran konservativnih sil.
Ogorčenje starih in mladih
»Se vračamo v srednji vek? Bodo omejili tudi dostop do kontracepcije, kot je že nakazal konservativni sodnik Clarence Thomas? Kdo bo naslednji na vrsti? Sledi prepoved istospolnih porok? Se bomo vrnili v čas sužnjelastništva in prepovedali tudi sklepanje medrasnih porok? Hej, Thomas, si pozabil, da si kot temnopolti moški poročen z belko? Vemo, da so ustavo pred 250 leti, na katero se v odločitvi o odpravi pravice do splava sklicujejo vrhovni sodniki, pisali beli moški, med njimi tudi lastniki sužnjev. Namesto da bi se premikali naprej, stopamo nazaj,« se je jezno pridušal eden od protestnikov na newyorškem trgu Union Square, kjer so se v petek začeli zbirati nasprotniki odločitve vrhovnega sodišča.
Jeza, strah, razočaranje in tudi odločenost, da odločitev sodnikov ne pomeni konca boja, je združevala večtisočglavo pisano množico protestnikov. Trume ljudi so se najprej zgrnile na manhattanski Washington Square Park in Union Square, množica se je nato ob vzklikih raznolikih sloganov kot »Brez pravice ni miru« in opremljena z bolj ali manj domiselnimi transparenti odpravila na pohod po Peti aveniji in sosednjih ulicah ter se vrnila do Washingtonskega parka. Na protestnem shodu so korakali otroci z vsaj enim od staršev, vnuki z dedki in babicami, srednješolci, študentje in mlajši odrasli, ki so odraščali v državi, v kateri pravice žensk niso bile ujete v versko-politične bitke danes globoko razdeljene države. Na ulice so se vrnili tudi predstavniki starejših generacij, ki se še dobro spomnijo časov, ko so bile razprave o pravicah žensk in tudi pravici do splava v povojih. Globoko razočarani, a ne obupani nad preobratom, ki so mu priča v jeseni življenja, so mlajše generacije pozvali, naj začnejo znova in pravice gradijo od spodaj navzgor.
Da je sodna odločitev Roe proti Wade leta 1973 prekinila tedaj aktualne razprave o pravicah in enakopravnosti žensk, je prepričana Tamar Rosenfeld iz New Yorka. »Leta 1973 smo bili na začetku vzpona ženskega gibanja, a tedaj se nismo zavedali, da smo bili v bistvu na vrhuncu. Ko je padla sodna odločitev Roe proti Wade, je večina začela sprejemati pravico ženske do odločitve, kar ne pomeni nujno samega splava, ampak pravico ženske, da sama sprejme odločitev. In z odločitvijo Roe so se vse razprave zaključile in zvezne države so čez noč spremenile zakone.« Po oceni Tamar Rosenfeld bi se pred petimi desetletji začete razprave o pravicah žensk kljub sodni odločitvi morale nadaljevati.
»Čeprav sem odločitev vrhovnega sodišča pričakoval, sem nad njo ogorčen. Že ure hodim po ulicah … Pravzaprav sem presenečen, kako globoko me je novica vznemirila, od besa sem se kar tresel,« se svojega ogorčenja ni trudil skrivati Brooklynčan Tim Kohchi, ki je z resnim izrazom na obrazu in visoko vzdignjenim transparentom korakal med zbrano množico. »Odločitev je tako zelo sovražna do žensk, da je že kar neverjetno«. Kohchi namreč verjame, da je pravica do nadzora nad lastnim telesom osnovna človekova pravica in da ne gre za vprašanje, ki se nanaša le na ženske. Kot absurdno označi zanikanje pravice ženske do odločitve o svojem telesu zaradi religioznega ali političnega stališča. Dodaja, da odločitev vrhovnega sodišča na široko odpira vrata sprevračanju drugih danes veljavnih zakonov. »Nadaljevali bodo s poskusi nadzora 'neželenih' ljudi po kriterijih belih moških kristjanov. To se že dogaja po svetu, poglejte Putina, Orbana, Le Penovo – gre za zastrašujoč globalni vzpon fašizma.«
Protestnikom so se pridružile tako ženske, ki so imele splav, kot tudi matere, ki so s sabo pripeljale otroke. Med njimi je tudi v ZDA živeča Margot, ki sicer prihaja iz Estonije. Na Union Square je prišla s partnerjem in otrokom. »Moja družina je tu, da bi zaščitila ženske reproduktivne pravice,« je na kratko pojasnila in dodala, da gre za prihodnost mladih žensk v ZDA. S transparentom v rokah je opozarjala na dvoumen odnos oblasti do žensk: po eni strani ženskam zaupajo, da lahko (po)skrbijo za otroke, po drugi jim ne zaupajo pri sprejemanju odločitve glede nosečnosti. »Če mi ne dovolijo, da odločam o svojem telesu, kako mi lahko zaupajo, da bom skrbela za drugo človeško bitje?« kot ključno vprašanje izpostavi Margot.
Veliko pravnih neznank
Iz izjav od zmage opitih republikanskih konservativcev je mogoče razbrati, da jih »malenkosti«, kaj v praksi pomeni odločitev vrhovnega sodišča in kako bo vplivala na življenje (nosečih) žensk, ne skrbijo preveč. Veliko je še pravnih neznank in nedorečenosti pri vprašanjih, kako bodo v zveznih državah, ki naj bi v naslednjih mesecih omejile ali prepovedale splav, uredili področje in ženskam preprečili, da splava ne bi naredile v eni od zveznih držav, kjer ostaja zakonit. Čaka ženske v tem primeru sodni pregon? Ni tudi jasno, kdo bo imel vpogled v občutljive zdravstvene podatke žensk v rodni dobi, ali bodo evidence o nosečnicah prisiljeni voditi zdravniki, med ženskami se pojavlja strah, da bo šla oblast tako daleč, da bo spremljala ženski menstrualni ciklus. Do stisk prihaja tudi na strani zdravnikov, ki so opravljali splave, in danes še ne vedo, kako naj obravnavajo ženske, ki jih bodo prosile za pomoč. Kazni so lahko visoke: v Wyomingu, kjer je splav dovoljen v primeru posilstva ali incesta, zdravnikom, ki prekršijo zakon, grozi štirinajstletna zaporna kazen. V nekaterih drugih zveznih državah (Arkansas) pa izjem glede prepovedi splava ne priznavajo niti v primerih posilstva ali incesta mladoletnic.
Po poročanju časnika Washington Post bo le v prvem valu zakonov proti umetni prekinitvi nosečnosti v mesecu dni splav prepovedan v 14 zveznih državah. Pridružile se jim bodo še druge, predvidoma naj bi po tej poti krenilo skupno 26 zveznih držav.
V petek je vrhovno sodišče zveznim državam prepustilo, da odločajo o pravici do splava, zanimivo pa je taisto sodišče dan prej prepovedalo zveznim državam sprejemanje odločitve o nošenju orožja zunaj doma. V očeh ameriške vrhovne sodne instance morajo biti ženska telesa podvržena večji regulaciji in nadzoru, kot v New Yorku velja za nošenje orožja zunaj doma, kar je v očeh protestnikov, ki se te dni zbirajo na ulicah ameriških mest, še dodaten dokaz, kako bizarna je odločitev vrhovnega sodišča, ki je odpravila pravico do splava.
