Tožilstvo BiH: 14 hrvaških generalov odgovornih za vojne zločine v operaciji Blisk

Kot so sporočili s hrvaškega ministrstva za pravosodje, bodo o tem v prihodnjih dneh obvestili državno odvetništvo, ki bo v neodvisnem postopku ugotavljalo, kaj bo storilo z zadevo in o tem obvestilo javnost. Kot poroča NovaTV, gre za prošnjo za prevzem kazenskega pregona proti več upokojenim hrvaškim generalom in poveljnikom v operaciji Blisk, ki se jih bremeni vojnih zločinov. 

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je v četrtkovem govoru v Kninu sporočil Bosni in Hercegovini, da gre za nedokazana dela ter da bo Hrvaška zaščitila svoje vojaške poveljnike. Med osumljenimi vojnih zločinov je tudi general Luka Džanko, čigar enote so prve vstopile Okučane. 

Za Jutarnji list je povedal, da gre za popolno presenečenje in nerazumljivo zahtevo. "Operacija Blisk je vodena izključno na teritoriju Hrvaške. Ko smo prišli do Save, smo se ustavili. Osebno sem prišel do savskega mosta, ki združuje Staro Gradiško z Bosansko Gradiško in zagotavljam, da nihče od naših vojakov ni stopil na ozemlje BiH. Še več, z bosanskega območja je po nas tolko srbsko topništvo. Logika govori, da bi mi morali tožiti njih in ne obratno."

Kot je dejal, za dejanjem bošnjaškega tožilstva stoji politični motiv. Nekdanji načelnik glavnega štaba HV Pavao Miljavac pa pravi, da se s tem želi kompromitrati Hrvaško. "Te obtožnice so spisane že pred 15 leti, vprašanje pa je, zakaj so prišle na dan šele sedaj in kakšna bo reakcija naše države. Če obtožite poveljnike, ki so vodili operacijo Blisk, potem ste celotno operacijo označili za zločinsko, kar pa kompromitira hrvaško državo. Kar niso uspeli z Nevihto, sedaj poskušajo z Bliskom," je dejal. Na vprašanje, kakšni so motivi bošnjaškega tožilstva, Miljavac odgovornost pripisuje ne Banjaluki, ampak Zagrebu. "Mislim, da gre za bošnjaški pritisk zaradi mosta na Pelješac."

Operacija Blisk se je začela 1. maja 1995. V njej sta hrvaška vojska in hrvaška policija osvojili del zahodne Slavonije, ki je bil pod kontrolo vojske srbske Krajine. Ozemlje je bilo za Hrvaško geostrateško pomembno, saj je prek njega potekala avtocesta Zagreb - Beograd. V akciji je sodelovalo okoli 7200 hrvaških vojakov in policistov, medtem ko je na srbski strani bilo 4000 vojakov. Hrvati so v dveh dneh osvojili okoli 800 kvadratnih kilometrov ozemlja, vključno z mesti, kot so Okučani, Pakrac in Jasenovac. 

Operacija je na hrvaški strani terjala 42 življenj, 162 ljudi pa je bilo ranjenih. Vojska srbske Krajine se je bila prisiljena umakniti iz Okučanov na ozemlje Bosne in Hercegovine, delno pa se je vdala tudi hrvaški vojski v Pakracu. Med akcijo naj bi bilo iz domov pregnanih tudi okoli 18.000 srbskih civilistov, okoli 400 pa jih je bilo po nekaterih podatkih ubitih. V virih se omenja masaker v vasi Medari, kjer je bilo v prvih urah operacije ubitih 22 civilistov, zabeleženih pa je bilo tudi več napadov na begunske kolone.

 Hrvaški Srbi so po vojaškem porazu izvedli povračilno raktetiranje Zagreba, pri čemer je bilo ubitih šest civilistov, več kot 200 pa je bilo ranjenih. To je bil tudi uvod v sklepno dejanje - operacijo Nevihta, ki se je odvila avgusta 1995.