V štirih ukrajinskih regijah se danes v organizaciji tamkajšnjih proruskih oblasti začenja glasovanje o priključitvi k Rusiji. Trajalo bo do vključno torka. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je včeraj v varnostnem svetu izrazil »globoko zaskrbljenost nad tako imenovanimi referendumi« in posledicami, saj nihče ne dvomi, da bodo peljali k razglasitvi priključitve teh ozemelj k Rusiji, kar je Guterres označil za kršitev ustanovne listine in mednarodnega prava. V Kijevu in na Zahodu pravijo, da tega glasovanja nikoli ne bodo priznali. Bivši ruski predsednik Dmitrij Medvedjev pa je dejal, da bo Rusija za zaščito teh ozemelj lahko uporabila vse orožje, tudi jedrsko. »Zahodna elita in vsi državljani članic Nata morajo razmeti, da je Rusija izbrala svojo pot,« je dejal in dodal, da ni poti nazaj.
V samooklicani Ljudski republiki Doneck so sporočili, da bodo odprli več kot 450 volišč, pri čemer pa štirideset odstotkov ozemlja regije nadzira ukrajinska vojska, kjer glasovanja seveda ne bo. V samooklicani ljudski republiki Lugansk so napovedali odprtje 461 volišč. Glasovanje bo potekalo tudi na ozemlju pod nadzorom ruske vojske oziroma od Rusije nastavljenih oblasti v regijah Zaporožje in Herson.
Ameriški zunanji minister Antony Blinken je v varnostnem svetu, ki je včeraj zasedal na temo Ukrajine, dogajanje označil za goljufijo in dejal, da so iz teh regij najprej pregnali Ukrajince, nato z avtobusi pripeljali Ruse, zdaj pa bodo imeli glasovanje. Dejal je, da Rusiji ne smejo popustiti, sicer bo to spodbuda vsem diktatorjem po svetu.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je dejal, da je bila »posebna vojaška operacija Rusije neizogibna«, ker da je Ukrajina postajala »odskočna deska za ogrožanje Rusije, česar ne bomo nikoli dopustili«. Dejal je, da so bili Rusi v Ukrajini tarča od leta 2014 in da se ni nihče zganil.
Pripadniki bataljona Azov prišli domov
V Rusiji se je medtem začelo vročanje pozivov rezervistom, potem ko je predsednik Vladimir Putin v sredo napovedal delno mobilizacijo. V Moskvi in drugih mestih je prišlo do protestov, v prestolnici je bilo aretiranih približno 1400 ljudi, je poročala neodvisna organizacija OVD-info. Nekaterim so vpoklic vročili na protestih.
Veliko je poročil o begu Rusov pred vpoklicem. Odhajajo zlasti v države, kjer ne potrebujejo vizumov, v Turčijo, Srbijo, Gruzijo in Katar, če sploh še dobijo vse dražjo vozovnico. Finska je z meje z Rusijo poročala o povečanem prometu, a ne o kakšnem zamašku. Evropska komisija napoveduje razpravo o tem, ali lahko tisti, ki bežijo pred morebitnim vpoklicem, dobijo humanitarni vizum, bo pa o tem na koncu še vedno odločala vsaka država članica sama. Baltske države in Češka so že sporočile, da jih Rusom ne bodo izdajale.
Sta pa Ukrajina in Rusija opravili največjo izmenjavo vojnih ujetnikov doslej. Ukrajina je izpustila 55 oseb, daleč najodmevnejša je izpustitev bivšega ukrajinskega poslanca in Putinovega zaveznika Viktorja Medvedčuka, ki je bil obtožen izdaje. Rusija je izpustila 215 oseb, od tega je polovica pripadnikov bataljona Azov, tudi poveljnik bataljona in njegov namestnik. To je naletelo na nekatere kritike v Rusiji, kjer je bataljon razglašen za teroristično organizacijo. »To je huje od zločina … in huje od napake. To je neverjetna neumnost. Ali namerna sabotaža,« je po poročanju BBC zapisal bivši poveljnik proruskih upornikov v Donecku Igor Strelkov. x agencije
