kultura

Novo mesto nekoč in danes na Lamutovih slikah in Pucljevih fotografijah

16.11.2023 | 11:40 | I. Vidmar

Lamutova slikarska in ...

... Pucljeva fotografska podoba Glavnega trga z rotovžem nekoč in danes (Foto: Andrej Lamut in Boštjan Pucelj)

Novo mesto - Mesta se spreminjajo. Tudi Novo mesto. Že 658 let. O tem, kakšno je bilo Novo mesto v času svojega ustanovitelja Rudolfa IV. Habsburškega, ne vemo veliko, saj iz tistega časa ni nobenih risb in ne fotografij mesta, njegovo povojno podobo pa lahko občudujemo tudi na številnih slikah Vladimirja Lamuta. Nekatere med njimi bodo na ogled na razstavi, ki jo bodo drevi ob 19. uri odprli v Galeriji Krka. Lamutove slike novomeških povojnih motivov na razstavi dopolnjujejo aktualne podobe mesta na fotografijah novomeškega fotografa Boštjana Puclja.

Vladimir Lamut velja za enega najbolj produktivnih slovenskih slikarjev in grafikov, tako da ni nič čudnega, da v skoraj vsaki nekoliko starejši novomeški hiši najdemo vsaj eno njegovo delo. Rojen je bil leta 1915 na Čatežu ob Savi, a je večino življenja preživel v Novem mestu ob Krki, kjer se je leta 1962 njegovo življenje tudi tragično končalo. Slikarstvo je doštudiral v Zagrebu, dodatno pa se je izpopolnjeval tudi v Parizu in Bruslju. V Novem mestu je poučeval risanje na tukajšnji gimnaziji in osnovni šoli. Med dijaki je bil priljubljen in nikomur ni zavrnil prošnje, naj mu kaj nariše v spominsko knjigo. Njegove podobe iz spominskih knjig so bile pred leti razstavljene v Jakčevem domu. Do februarja letos je bila v Galeriji in Mali dvorani Dolenjskega muzeja razstava njegovih del ob šestdeseti obletnici smrti.

Na tokratni razstavi v Galeriji Krka so na ogled upodobitve Novega mesta, ki so del družinske zbirke. »Tematsko gre za mestne vedute, ustvarjene v Lamutovi prepojenosti z realizmom in z dodano studiozno osebno ekspresivno noto. Predstavljeni korpus nam odpira še en segment obsežnega fonda Lamutovih slik, ki imajo med drugim kronološko-dokumentarni značaj, saj je na njih mogoče prepoznati železniški most, perišče ob Krki, strojarno, bolnišnico, sodnijo in številne druge stavbe, ki oblikujejo mesto. Krajinsko slikarstvo se je pri nas začelo uveljavljati že v času romantike, dokončna utrditev podobe slovenstva pa je prišla z impresionisti, ko se je, kot piše Nadja Zgonik v knjigi Podobe slovenstva, pogled na krajino uglasil s čustvenim razpoloženjem tistega, ki se je v ta pogled vživljal. V povezavi s tokratno razstavo je vsekakor pomembno naslednje obdobje, obdobje ekspresionizma, ko se je zgodil premik k socialni in politični krajini. Vso to dediščino je mogoče zaznati tudi na razstavljenih delih Vladimirja Lamuta, ki so nastala v razmeroma kratkem obdobju po koncu druge svetovne vojne. V času, ki je narekoval heroično slavljenje v duhu socrealizma, je Lamut sicer ostajal zvest realizmu, a je ohranjal intimističen pogled na mesto in naravo. Upodobljene figure tako niso heroizirani posamezniki, ki gradijo boljši jutri, temveč vsakdanji meščani, kot denimo na sliki Čiščenje ruševin (1946),« razstavo Lamutovih podob Novega mesta iz zbirke njegove družine predstavlja kustos in direktor Galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici, Goran Milovanović.

Razstava del Vladimirja Lamuta bo v Galeriji Krka na ogled do 8. decembra.

‹ nazaj