Oliver Sacks: Dnevnik iz Oaxace (Cankarjeva založba)
Uglednega britanskega nevrologa Oliverja Sacksa, med drugim znanega po poljudnem in empatičnem popisovanju nenavadnih zgodb o ljudeh z nevrološkimi motnjami, so poleg človeškega telesa fascinirala tudi narava, potapljanje, motociklizem, iskanje smisla, pa tudi – praprotnice. O odpravi, v okviru katere je v Mehiki preučeval na stotine vrst praprotnic, različne vrste čokolade, čilija, meskala in halucinogenih snovi, je pred dvajsetimi leti napisal dnevnik, ki je zdaj na voljo tudi v slovenščini.
Življenje Lazarčka s Tormesa (Beletrina)
Eden prvih modernih romanov svetovne književnosti nosi letnico 1554 in je nastal še pred Cervantesovim Don Kihotom. V njem ob zgodovinski kulisi Pirenejskega polotoka 16. stoletja neznani avtor pripoveduje zgodbo Lazarčka, preprostega dečka, ki se potika po deželi in skozi vesele in tudi bridke prigode spoznava, da se lahko zanese le nase. Oris družbe tedanjega časa in junakovih notranjih dilem daje temu sicer kratkemu besedilu status velikega romana, poudarja avtorica spremne besede Maja Šabec.
Daniel Defoe: Dnevnik kužnega leta (Goga)
Za vsestranskega pisca Daniela Defoeja (1660–1731), ki se podpisuje pod Robinsona Crusoeja, eno najbolj prevajanih knjig vseh časov, nihče v resnici ne ve, koliko del je napisal, saj se je podpisoval z več deset psevdonimi. Ve pa se, da se je podrobno poglobil v leto 1665, ki ga je zaznamoval velik izbruh kuge. Kronika epidemije, ki jo 300 let po prvi izdaji lahko beremo tudi v slovenščini, bralca popelje po čedalje tišjih londonskih ulicah, kjer se na vse več vratih pojavlja zlovešči križ …
Avgust Demšar: Obsedenosti v času krize (Založba Pivec)
Šesta knjiga v seriji kriminalk, v katerih inšpektor Vrenko razrešuje zločinske zagonetke, prinaša osvežitev spomina na zadnjo krizo. Nekatere je takrat potegnilo v igre na srečo, druge v astrologijo, tretje v nebrzdano potrošništvo in motnje hranjenja. Kdo med njimi je žrtev in kdo storilec? Vsebina uredniško in oblikovno osvežene izdaje dela iz leta 2012, v katerem Vrenko razreši svoj šesti primer, je podlaga za peti in šesti del druge sezone televizijske serije, ki prihaja na spored to nedeljo zvečer.
Anne Carson: Grenko-sladki eros (LUD Literatura)
Med stoterico najboljših neleposlovnih knjig 20. stoletja uvrščeno delo o motivu erosa oziroma ljubezensko-spolne želje v starogrškem svetu je esejistični prvenec kanadske pesnice, esejistke, prevajalke in klasične filologinje Anne Carson, najbolj znane po pisanju poezije. Pričujoče delo, ki je v dobrih treh desetletjih od izida postalo vse popularnejše med klasičnimi filologi in ljubitelji humanistike, ponuja premislek o različnosti pojmovanja erosa v grški in sodobni zahodnjaški miselnosti.