SDS pričakuje predvsem vsebinsko razpravo o zakonih o vladi, RTV SLO in dolgotrajni oskrbi. Prepričani so namreč, da je pri sprejemanju navedenih zakonov umanjkala javna razprava, volivci pa ne morejo vedeti, o čem odločajo, če nimajo podatkov.

Pobudnica vseh treh referendumov je sicer prav stranka SDS, z njimi pa želijo preprečiti tri po njihovem mnenju slabe zakone, je dejala poslanka Alenka Jeraj, ki upa, da se bodo v razpravo o vsebini vključili vsi, ki jih posamezni zakon zadeva.

SDS bo volivce pozival, da glasujejo trikrat proti, napoveduje Jeraj. O konkretni višini finančnih sredstev, ki jih bo stranka namenila za kampanjo, poslanka še ni želela govoriti, a kot je dejala, s sredstvi vedno ravnajo racionalno. "Zagotovo ne bomo pretiravali, ampak bomo vodili neko zmerno kampanjo," je zatrdila.

Jeraj računa, da bodo vse parlamentarne stranke pozvale volivce, da se udeležijo glasovanja in podajo svoje mnenje. Tudi v SDS-u se bodo potrudili "po najboljših močeh, da ljudi motiviramo". Priznava pa, da bo verjetno res težko, saj se bodo volivci v naslednjem mesecu večkrat odpravili na volišča. Slovenijo namreč v novembru čakajo tako drugi krog predsedniških volitev kot tudi lokalne volitve.

Gibanje Svoboda: Trikrat za

V Gibanju Svoboda (GS) napovedujejo, da bo koalicija vodila odprto in človeško referendumsko kampanjo, volivcev pa da pri tem ne nameravajo zavajati in lagati. V kampanjo se po besedah poslanke Svobode Mojce Šetinc Pašek podajajo s pozivom "3X ZA".

Sorodna novica Društvo novinarjev Slovenije bo v kampanji podprlo novelo zakona o RTV SLO

Napoveduje, da bo nagovor koalicije v referendumski kampanji šel v smeri za neodvisno javno RTV Slovenija, da se "ohrani bogata dediščina javne RTV, kulturna dediščina te institucije, ki je pravzaprav temelj naše družbe".

Volivce bodo prav tako nagovarjali, da oddajo glas za ohranjanje profesionalnosti vseh zaposlenih na RTV SLO, prav tako za dostopnost dolgotrajne oskrbe za vsakega posameznika.
"Nismo še srečali primera, da bi opozicija vladi diktirala, katera ministrstva naj vlada oblikuje," pa je Šetinc Pašek dejala o referendumu o zakonu o vladi. Zato po njenih besedah pozivajo volivce, da ravnajo enako kot 24. aprila na državnozborskih volitvah in glasujejo za vlado premierja Roberta Goloba in politike, ki so jih nagovarjali že v času kampanje pred parlamentarnimi volitvami.

Koliko sredstev bodo namenili za referendumsko kampanjo, poslanka Svobode še ni razkrila, napoveduje pa, da bo ta temeljila predvsem na prostovoljnem delu tako poslancev kot njihovih podpornikov.

Šetinc Pašek zatrjuje, da se ne ukvarjajo s tem, ali bo kvorum dosežen, ampak s tem, da volivcem povedo, kaj vsak od omenjenih zakonov dejansko prinaša. "Vem, da naši volivci in volivke naša sporočila razumejo in zelo dobro vedo, za kaj pri teh treh referendumih gre," je prepričana.

SD: Prav je, da se ljudstvo odloči

SD se bo dejavno vključil v referendumsko kampanjo. "Referendum je najširša oblika demokracije, ki jo poznamo v Sloveniji. Prav je, da se ljudstvo odloči, ko se ne moremo dogovoriti tukaj v državnem zboru," je v izjavi za medije ob začetku referendumske kampanje dejal poslanec SD-ja Damijan Zrim.

Stranka se v kampanjo podaja skupaj s koalicijskima partnericama, Gibanjem Svobodo in Levico. Po Zrimovih besedah bodo oblikovali ekipo, ki bo skušala volivcem predstaviti dejanske argumente, da ti dobijo relevantne informacije in da ne bo zavajanja.

Koliko sredstev bodo namenili referendumski kampanji, v SD-ju za zdaj še ne razkrivajo.
Zrim pa je prepričan, da bodo vsi trije zakoni uspešno prestali referendumsko odločanje. Volivce bodo v koaliciji tudi pozvali, da se udeležijo glasovanja, na izigravanje kvoruma ne računajo, je zatrdil Zrim.

NSi ne bo organizator kampanje

V NSi-ju se v referendumsko kampanjo ne bodo vključili kot organizatorji, bodo pa prek parlamentarnega dela in strankarske infrastrukture državljanom dali "jasna sporočila, kako je treba glasovati na referendumu", je danes dejal vodja poslancev NSi-ja Jožef Horvat. Referendumi so pomembni, saj ima oblast v Sloveniji po ustavi ljudstvo, je poudaril.

Stranka sicer nasprotuje uveljaviti novele zakona o RTV SLO. "Nikjer na svetu nismo videli, da bi po nujnem postopku vlada s svojim zakonom želela pravzaprav obglaviti dosedanje vodstvo," meni Horvat. H glasovanju proti uveljaviti bodo volivce pozvali tudi v primeru sprememb zakona o dolgotrajni oskrbi. Nanj se je namreč čakalo 20 let, zdaj pa želi vlada uveljavitev zakona zamakniti, ker "očitno ni sposobna pravočasno pripraviti podzakonskih aktov", je bil kritičen Horvat.

Glede referenduma o zakonu o vladi pa so krščanski demokrati bolj zadržani. Kot zatrjujejo, puščajo proste roke vsakokratni vladi, sami pa bodo nato spremljali njeno učinkovitost pri delu. Tako tudi vsakemu posamezniku prepuščajo, da na referendumu glasujejo po svoji vesti, pravi Horvat.

V NSi-ju ob tem napovedujejo, da bodo volivce pozvali k udeležbi na glasovanju. "Tako volitve kot referendum so praznik demokracije in ne bi bilo dobro, da se ljudje prazniku demokracije odrečejo," ob tem še meni Horvat.

Sorodna novica Začetek kampanje pred referendumskim odločanjem o vladi, dolgotrajni oskrbi in RTV-ju

Več o referendumih

Spremembe zakona o vladi sicer prinašajo drugačno sestavo vlade, spremembe zakona o dolgotrajni oskrbi uveljavitev lani sprejetega zakona zamikajo za eno leto, novela zakona o Radioteleviziji Slovenija pa na novo ureja vodenje, upravljanje in nadzor zavoda.

Kdo vse bo uradno organizator kampanje, bo znano prihodnji teden. Pobudnik referendumov, stranka SDS, pa mora za uspeh na glasovanju doseči t. i. zavrnitveni kvorum. Po veljavni zakonodaji je namreč zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti glasuje najmanj petina vseh volivcev. Skupno število volilnih upravičencev na tokratnih referendumih je po podatkih ministrstva za notranje zadeve 1.695.330, torej mora proti posameznemu zakonu glasovati najmanj 339.066 volivcev.