Iz glasbe rastejo drevesa deževnega gozda
V ljubljanskih Križankah bo jutri ob 20. uri ekološko-dobrodelni dogodek Koncert za človeka in gozd Zemlje, ki ga organizira društvo Drevo sozvočja. Hkrati bo to tudi predstavitveni koncert glasbene kompilacije Re-forest-station v sedmih jezikih.
Po besedah pobudnice nastanka glasbene kompilacije in koncerta Malale Tine Rakoto Serban, podpredsednice društva Drevo sozvočja, »so pesmi prispevali priznani tuji in domači glasbeniki, kot so mednarodna zasedba Dubioza kolektiv, indonezijska grunge skupina Navicula, pariška jazz pevka Claudia Solal, Vlado Kreslin, Pero Lovšin, Rudi Bučar, Katalena, Malala & Band, Joseph Rakotorahalahy in Tantadruj. Delež od prodaje kompilacij bo namenjen organizaciji Eden Reforestation Project, ki izvaja pogozdovanje juga sveta.«
Na Koncertu za človeka in gozd Zemlje bodo nastopili nekateri sodelujoči na kompilaciji ter še nekaj drugih glasbenikov in glasbenic. V živo bodo izid kompilacije z nastopom podprli Adi Smolar, Nina Pušlar, Navicula, Claudia Solal, Malala & Band, Joseph Rakotorahalahy, Tantadruj, otroci skupin Gozdalnica in Gozdni gusarji ter učenci OŠ Gornja Radgona.
Gozd varuje tudi rodovitna tla
Delež od prodaje vstopnic, tako kot delež od prodaje kompilacij, bo namenjen pogozdovanju na Madagaskarju, kar je zelo pomembno, saj krčenje dragocenega deževnega gozda vpliva na celotno svetovno prebivalstvo. Prav tako sečnja deževnega gozda stopnjuje erozije rodovitne zemlje na tem otoku.
Malala Tina Rakoto Serban je povedala, da je bila samo enkrat na Madagaskarju, otoku, od koder je njen oče Joseph Rakotorahalahy, prav tako glasbenik, in sicer leta 2000 kot sedemnajstletnica. Zato smo jo vprašali, ali je Madagaskar tudi njena domovina. »Zelo. Ko sem bila stara deset let, mi je oče predlagal, da bi nastopila z njim v duetu, v katerem bi izvajala malgaško glasbo. V enem letu sva postala zelo iskana, tako da sva imela toliko koncertov, da sem to težko uskladila z osnovnošolskimi obveznostmi, saj sva imela tudi po pet koncertov na teden. Postala sva, če tako rečem – eksotičen tržni produkt. Z očetom sva vokalno in harmonično usklajena in se podpirava na vseh ravneh, zato razumem, da je bilo občinstvo tako navdušeno nad nama. Po petnajstih letih skupnega nastopanja mi je skozi to glasbeno ustvarjanje, podajanje glasbe, plesa in energije Madagaskarja ljudem, predal pomembno kulturno dediščino. Tako je iz moje prvotne zgolj malgaške genetike obudil duha tega otoka, tako da se res počutim kot Malgašinja.«
Pesmi Jean-Josepha Rabearivela
»Za to kompilacijo so nastale posebej štiri pesmi, in sicer tri na besedila največjega malgaškega pesnika Jean-Josepha Rabearivela. On je bil prvi afriški literat, ki se je vzporedno izražal v dveh jezikih, v malgaščini in francoščini. Ker sem na pariški Sorboni delala diplomo o njegovi literaturi, je bil logična izbira. Doslej je bila uglasbena le ena njegova pesem, uglasbila jo je največja glasbena zasedba na Madagaskarju, Mahaleo. Mi smo se odločili za tri pesmi, ki smo jih posneli v štirih jezikih. Tako je eno njegovo pesem uglasbil moj oče in jo odpojeva skupaj v malgaščini in francoščini, eno Boštjan Soklič iz skupine Tantadruj in je odpeta v slovenščini, tretjo pa je uglasbila Claudia Solal, ki jo odpoje v angleščini. Skladbo Lua izvajam s skupino Mura Mura in je v bistvu tradicionalna skladba z Zelenortskih otokov, ki jo izvaja Mayra Andrade. Ko je leta 2008 nastopila v Cankarjevem domu, sem z njo imela intervju in sva se zbližali. Mi pa smo močno priredili to skladbo. Ta pesem ni bila narejena posebej za kompilacijo, je pa bila zanjo temeljito prirejena,« je pojasnila Malala Tina Rakoto Serban.
Ogroženi endemiti na Madagaskarju
Izginjanje deževnih gozdov na Madagaskarju je eden izmed največjih ekoloških problemov, ker v teh gozdovih živi kar 80 odstotkov endemitov. Hkrati deževni gozdovi na jugu sveta igrajo pomembno vlogo za našo skupno prihodnost, saj so čistilni filter zraka na Zemlji. Če bi izginili vsi deževni gozdovi na jugu sveta, bi bil zrak na Zemlji znatno bolj onesnažen, kot je zdaj.
