STA javno službo brez plačila države opravlja že več kot 280 dni. So pred finančnim zlomom. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
STA javno službo brez plačila države opravlja že več kot 280 dni. So pred finančnim zlomom. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Ustrahovanje novinarjev in pritiski nanje se povečujejo povsod po Evropi, Evropa je postala nevarno območje za novinarje. Tako je na nevarne razmere v novinarstvu opozoril generalni sekretar Evropskega združenja novinarjev Ricardo Gutiérrez. Na letni skupščini v Zagrebu so se konec preteklega tedna z izjavo zavzeli tudi za stabilno financiranje in neodvisnost Slovenske tiskovne agencije (STA).

Vlada namreč STA-ju še vedno odreka plačilo za opravljeno javno službo, čeprav ji je to naložilo vrhovno sodišče. Stanje vladavine prava in svobode medijev pa bo v Sloveniji od srede preučevala delegacija odbora Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. V četrtek pa bo o pritiskih na novinarje in vladavini prava v Sloveniji razpravljal tudi odbor Evropskega parlamenta za pravosodje, je za TV Slovenija poročala Helena Milinković.

EK bi moral ostreje ukrepati proti državam, ki kršijo pravila, kot so Slovenija, Poljska in Madžarska, je prepričana nemška poslanka iz vrst socialistov Katarina Barley. Foto: EPA
EK bi moral ostreje ukrepati proti državam, ki kršijo pravila, kot so Slovenija, Poljska in Madžarska, je prepričana nemška poslanka iz vrst socialistov Katarina Barley. Foto: EPA

Nemška poslanka: EK bi moral hitreje ukrepati

Glede nefinanciranja STA-ja od slovenske vlade in napadih premierja na posamezne medije in novinarje so evropski poslanci v Bruslju sicer dobro informirani. Nemška poslanka Katarina Barley iz skupine socialistov in demokratov je prepričana, da bi Evropska komisija (EK) v primeru Slovenije in še hujših kršiteljic Poljske in Madžarske morala odločneje ukrepati.

"V Sloveniji spremljamo nižanje demokratičnih standardov. Izjemno pomembno je, da EK ne bo spet ukrepal šele čez šest let, kot pri Poljski, ali enajst let, kot pri Madžarski. Ko se enkrat razvije t. i. neliberalna demokracija, ki sicer ne obstaja, obstajajo le avtokracije, je zelo težko obnoviti demokratične standarde," je povedala za Studio City.

Evropa nevarna za novinarje

Koliko korakov še manjka do politične podreditve Slovenske tiskovne agencije (STA)?
V Studiu City se je o pereči temi vladnega nefinanciranja STA-ja voditelj Marcel Štefančič pogovarjal s Sandro Bašič Hrvatin z Univerze na Primorskem in Igorjem Kaduncem, nekdanjim direktorjem RTV Slovenija.

Direktor STA-ja Bojan Veselinovič je odstopil, a vlada še vedno vseeno noče financirati STA-ja. Zakaj? "Ta vlada gre glede medijev na vse ali nič. To pomeni, da je glava Bojana Veselinoviča šele začetek, medije je treba podrediti v tolikšni meri, da nikomur več ne pride na misel, da bi se na kakršen koli način upiral. Zato mislim, da je varovanje STA-ja in upor proti temu, da se STA preda ali poklekne, ena od najpomembnejših stvari, ki so trenutno v medijskem prostoru," je v oddaji povedala Bašič Hrvatin in pristavila, da je bistvo cele zgodbe v tem, da vlada oz. urad vlade za komuniciranje (Ukom) ne spoštuje zakona.

Marcel Štefančič, Sandra Bašič Hrvatin in Igor Kadunc. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona
Marcel Štefančič, Sandra Bašič Hrvatin in Igor Kadunc. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona

Vlada nima svojega kandidata

Kadunc je v oddaji potrdil, da se je prijavil na razpis za novega direktorja po tem, ko je v medijih zasledil, da vlada nima svojega kandidata. "Ugotovil sem, da se zna zgoditi, da bi poleg vseh težav, ki jih STA ima, imel še težavo, kdo jih bo pravzaprav vodil v teh dejansko kritičnih časih," je povedal Kadunc.

Na vprašanje voditelja, ali gre temu, da vlada nima kandidata, pripisati dejstvo, da nadzorni svet STA-ja ni pod nadzorom vlade, je Kadunc odvrnil: "Mislim, da če bi bil dober kandidat, glede na to, da gneče ni, da bi tudi lahko prišel skozi. Ampak danes dobiti dobre kandidate je malo težje."

"Dejansko so v izjemno težki situaciji. Po drugi strani pa je vendarle vlada dala zaveze, da bo dala denar, ker pritiski so konec koncev veliki in tudi sodišče je že blizu tega, da odloči. Sodišče je reklo, da bo vlada morala dati denar. Zdaj je samo vprašanje na kakšen način, vendar to je nesporno in tudi vlada je rekla, da ne vidijo razloga, da ne bi dali denarja," ostaja optimističen Kadunc, ki meni, da bo vlada slej ko prej denar morala dati.

Kadunc je kot vršilec dolžnosti vodstveno funkcijo pripravljen sprejeti takoj, tako da ne bi bilo treba čakati na 1. januar in začetek mandata. "Takoj moramo začeti reševati. V sredo je prvi narok na sodišču, kjer se bo odločalo o tem, ali je vlada dolžna izplačati prvi obrok za januar. Mislim, da to je že nekaj, na čemer se da graditi," je poudaril.

Bašič Hrvatin: Sadistične poteze vlade

Bašič Hrvatin je v oddaji še opozorila, da je vlada tista, ki je STA porinila v krizo, in da je popolnoma jasno, da ne gre zgolj za denar. "Novinarji STA-ja se zavedajo, da to ni samo vprašanje denarja, tukaj je veliko več na kocki. Vlada kaže, kakšni vse ukrepi so mogoči, za tiste, ki ne bodo ubogali, in kako bodo končali, če se bodo upirali," je povedala in dodala, da tudi če dobijo denar, je škoda, ki je že bila narejena, velika. Gre za sadistične poteze vlade, je dodala.

Na vprašanje Štefančiča, kako si razlaga dejstvo, da vlada odklanja financiranje STA-ja v imenu nadzora nad porabo državnih sredstev, toda sama noče imenovati dveh delegiranih evropskih tožilcev, ki bi nadzorovala porabo evropskih sredstev, je Bašič Hrvatin dejala: "Eden od problemov je, da vlada ne spoštuje zakona, ki ga je sprejel parlament. Ta parlament je pred samoukinitvijo. Politični prebežniki so parlament spremenili v neko mesto, kjer glasujejo po svoji vesti, ki je nimajo. Imamo eno osebo, ki vlada s to državo vključno s kordonom policije. To je problem." Državni zbor bi moral po njenem mnenju nemudoma od izvršne veje oblasti zahtevati, da spoštuje zakone.

O STA
Med dvema ognjema