V iranski prestolnici se je ruski predsednik Vladimir Putin srečal z "voditeljema držav, ki jamčijo za mirovni proces v Siriji", kot so prejšnji teden sporočili iz Kremlja. V ospredju pogovorov z iranskim predsednikom Ibrahimom Raisijem ter turškim Recepom Tayyipom Erdoganom je bila namreč Sirija. Ob tem se je ruski voditelj srečal tudi z vrhovnim voditeljem ajatolo Alijem Hamenejem.
Erdogan je Putinu in Raisiju, sporočil, da pričakuje njuno polno podporo v boju Ankare proti "teroristom" v Siriji. "Naš boj proti terorističnim organizacijam se bo nadaljeval, ne glede na to, kje in kdo jih podpira," je dejal.
Turčija že več tednov grozi z novo vojaško ofenzivo na severu Sirije, pri čemer se sklicuje na "teroristične" grožnje. Erdogan želi na severu Sirije ustvariti "varno območje" in pregnati kurdske borce 30 kilometrov od turške meje.
Iranski vrhovni voditelj ajatola Hamenej pa je Erdogana opozoril, da bi bila ponovna ofenziva Ankare na severu Sirije škodljiva za širšo regijo.
Rusija, Turčija in Iran so se v zadnjih letih večkrat sestali, da bi razpravljali o Siriji v okviru mirovnega procesa iz Astane, ki naj bi končal več kot 11 let trajajoči konflikt v tej arabski državi. Vse tri države so tudi aktivno vpletene v dogajanje v Siriji. Rusija in Iran podpirata režim v Damasku, Turčija pa podpira upornike.
Omenjene države so ključni akterji vojne v Siriji, ki traja že od leta 2011. Moskva in Teheran podpirata režim Bašarja al Asada, medtem ko je Ankara na strani upornikov. Trojica držav je leta 2017 sprožila t. i. proces iz Astane, katerega cilj naj bi bil vzpostavitev miru v Siriji.
Turčija je sicer konec maja sprožila novo operacijo na severu Sirije, kjer si prizadeva vzpostaviti varnostno območje ob meji. V Moskvi in Teheranu so ofenzivo kritizirali.
Putin po pogovorih z Erdoganom: Dosežen napredek glede izvoza ukrajinskega žita
Erdogan in Putin sta imela v Teheranu tudi dvostransko srečanje, njuno prvo od začetka vojne v Ukrajini. Turčija, sicer članica Nata, si že dlje časa prizadeva posredovati med Moskvo in Kijevom.
Med drugim v Turčiji potekajo pogovori Rusije in Ukrajine o deblokadi izvoza ukrajinskega žita, na katerih naj bi dosegli določen napredek.
Pri tem se je Putin zahvalil turškemu predsedniku Erdoganu za posredovanje v pogovorih o izvozu žita in dejal, da je bil dosežen določen napredek. "Rad bi se vam zahvalil za vsa vaša prizadevanja. Z vašim posredovanjem smo v pogovorih o izvozu žita napredovali. Vseh vprašanj še nismo rešili, vendar je dobro že to, da je prišlo do premikov," je Putin po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Erdoganu.
Erdogan je medtem izrazil upanje, da bodo pogovori o izvozu ukrajinskega žita iz črnomorskih pristanišč uspešni in pohvalil konstruktivno odnos Rusije do tega vprašanja, poroča ruska tiskovna agencija Tass.
"Med zadnjimi pogajanji v Istanbulu je bilo stališče ruske strani zelo pozitivno in konstruktivno. O rezultatu, ki ga bomo dobili po današnjih pogajanjih, pa bodo nedvomno razpravljali po vsem svetu," je še dodal.
To je prvi Putinov obisk zunaj območja nekdanje Sovjetske zveze po napadu na Ukrajino. V začetku februarja je med zimskimi Olimpijskimi igrami obiskal Kitajsko, kasneje pa je junija opravil prvo mednarodno potovanje po začetku vojne, ko je obiskal Tadžikistan in Turkmenistan, obe nekdanji članici nekdanje Sovjetske zveze, ki ju zdaj vodijo avtoritarni vladarji in ruski zavezniki.
"Stik s Hamenejem je zelo pomemben. Med njima se je glede zelo pomembne na področju bilateralne in internacionalne agende razvil zaupen dialog," je dejal Putinov svetovalec za zunanjo politiko Juri Ušakov, ki je poudaril, da sta pogleda držav glede veliko zadev podobna oz. celo identična.
"Potrebujemo močnega zaveznika, Moskva pa je velesila," pa je po poročanju AP News dejal iranski uradnik. Putin je sicer sankcije Zahoda označil za "ekonomsko vojno", svoje poskuse mednarodne diplomacije pa osredotoča na Kitajsko, Indijo in Teheran.
Nova hekerska akcija ruskih kibernetskih vohunov, tarča države Nata
Kibernetski vohuni, za katere sumijo, da delajo za rusko zunanjo obveščevalno službo (SVR), so v nedavni hekerski akciji ciljali na države Nata, poroča Sky News. Hekerji uporabljajo spletne storitve za shranjevanje dokumentov, kot sta Google Drive in Dropbox, z njimi pa se želijo izogniti odkritju, je sporočilo podjetje za kibernetsko varnost Palo Alto.
Podjetje je ocenilo, da so napadalci del iste organizacije, ki je bila kriva za vdor v SolarWinds leta 2020, ki je ruskim vohunom omogočil dostop do omrežij najmanj devetih ameriških vladnih agencij.
Poskusi vdora so vključevali e-poštna sporočila v katerim so se osebe lažno predstavljale, kot vabo pa so ta sporočila vsebovala dnevni red za prihajajoče srečanje z veleposlanikom. Med majem in junijem letos so jih poslali več diplomatskim misijam Zahoda in Nata.
Tiskovni predstavnik Dropboxa je povedal: "Pri dotični zadevi smo sodelovali z našimi partnerji in raziskovalci ter takoj onemogočili uporabniške račune."
Uspeh vohunske operacije SolarWinds – ki so jo odkrili šele, ko so se hekerji odločili ukrasti orodja ameriškega podjetja za kibernetsko varnost Mandiant – je takrat spodbudil odziv ameriških oblasti. ZDA so zaradi tega Rusiji in njenim uradnikom napovedale nove sankcije, čeprav so tiskovni predstavniki ruske vlade večkrat zanikali krivdo.
Takratni predsednik Microsofta Brad Smith je napad na dobavno verigo označil za "največji in najbolj izpopolnjen napad, kar jih je svet kdaj videl", čeprav so nekateri komentatorji kritizirali ta opis.
Za razliko od hekerskih skupin, ki so povezane z rusko vojaško obveščevalno agencijo, za SVR velja, da izvaja bolj tajne operacije. Agencija ZDA za infrastrukturo kibernetske varnosti je sporočila, da so hekerji SVR v prejšnjih napadih "pokazali potrpežljivost, operativno varnost in zapleteno trgovino".
Ko so ugotovili, da so hekerji GRU po volitvah leta 2016 v ZDA vdrli v Demokratični nacionalni odbor, so raziskovalci odkrili, da je bil tam že eno leto prisoten tudi SVR. Nobena od organizacij naj se sicer ne bi zavedala druge.
Prva dama Ukrajine na obisku v ZDA
Na pot pa se je odpravila tudi žena ukrajinskega predsednika Olena Zelenska. Od začetka vojne se je žena Volodimirja Zelenskega le redko pojavila v javnosti. Zelenska je že prispela v ameriško prestolnico, kjer se je srečala z ameriškimi uradniki ter tudi predsednikom ZDA Joejem Bidnom in prvo damo Jill Biden.
Sestala se je tudi z ameriškim državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom, ki je ponovil zavezanost ZDA k podpori Ukrajini in pohvalil njeno delo s civilisti, ki se soočajo s travmami.
Njeno potovanje prihaja po novicah, da je njen mož zaradi obtožb o izdaji odpustil vodjo ukrajinske varnostne službe in generalnega tožilca, kasneje pa še 28 uslužbencev tajne službe. Kot je pojasnil ukrajinski predsednik, ni bil zadovoljen z njihovim delom. "Različne ravni, različna področja osredotočenosti," je dejal ter dodal: "A razlogi so podobni – nezadovoljivi rezultati dela."
Medtem v Ukrajini še vedno divja vojna. V ponedeljkovem ruskem obstreljevanju na dvonadstropno stavbo v mestu Toresk na vzhodu Ukrajine je umrlo šest civilistov. To je sporočila državna služba za nujne primere. Reuters je ob tem poročal, da so reševalci med ruševinami našli pet trupel, tri osebe so iz ruševin ob tem izvlekli žive, vendar pa je eden kasneje umrl v bolnišnici.
Britanska obveščevalna služba ob tem pravi, da Rusija svoje sile na fronti krepi s skupino plačancev Wagnerjeve skupine.
Prepovedana ruska televizija Dožd pričela z oddajanjem iz tujine
Ruska televizija Dožd, ki je marca prenehala z delovanjem, je v ponedeljek znova začela oddajati iz Latvije. Prek svojega kanala na YouTubu je oddajala informativni program, ki ga je vodil glavni urednik Tihon Dzjadko. TV Dožd se je bila primorana preseliti zaradi okrepljenih pritiskov ruskih oblasti na neodvisne medije po invaziji na Ukrajino.
Tako kot več drugih medijev se je tudi Dožd odločil za selitev v baltsko sosedo. Iz televizijske postaje, katere ime v prevodu pomeni dež, so sporočili, da ima medij licenco za oddajanje v Evropski uniji in studie v Amsterdamu, Parizu in Tbilisiju. "Danes morajo imeti ruski državljani bolj kot kdajkoli prej dostop do neodvisnih informacij," so na televizijski postaji zapisali v izjavi in dodali, da konflikt uničuje ukrajinska mesta in prihodnost Rusije.
V Rusiji so se neodvisni mediji in organizacije po invaziji na Ukrajino znašle pod vse večjim pritiskom. Dožd se je za prekinitev delovanja odločil, potem ko so oblasti blokirale njegove oddaje, ki so vsebovale kritično poročanje o vojni, ki jo moskovske oblasti vztrajno opredeljujejo kot posebno vojaško operacijo.
Podobne prepovedi so v veljavi tudi za druge neodvisne medije, številni novinarji pa so zato odšli v izgnanstvo, da bi se izognili možnosti obtožbe v skladu z novim zakonom, ki za objavo lažnih informacij o ruski vojski predvideva do 15 let zaporne kazni.
Televizija Dožd, ki je začela delovati leta 2008, je aktivno poročala o ruski opoziciji in protestnih gibanjih. Leta 2021 je bila v skladu z zakonodajo o tujih agentih podvržena strogim upravnim omejitvam in ji je grozila visoka denarna kazen ter prepoved delovanja.
