Kdo je "Mesar iz Buče"? #vŽivo

Work is underway to identify all soldiers that are part of Unit 51460 of the 64th Motor Rifle Brigade from Khabarovsk (near Vladivostok).

The unit allegedly played a leading role in the Bucha Massacre.

Its commander is Omurbekov Azatbek Asanbekovich.

Spread it far and wide! pic.twitter.com/aGHJZLp9vX

— Visegrád 24 (@visegrad24) April 6, 2022

21.07 Rakete zadele železniško postajo na jugu Ukrajine

Ukrajinske železnice so objavile, da so tri rakete zadele železniško postajo na jugu Ukrajine. Navedli so, da je bilo v napadih več mrtvih, a za zdaj število še ni znano, ni znana niti točna lokacija napada.

20.20 Biden poboje v Buči označil za velik vojni zločin

Ameriški predsednik Joe Biden je poboje ukrajinskih civilistov v ukrajinski Buči nedaleč od Kijeva označil za velik vojni zločin. Pravosodno ministrstvo ZDA že pomaga pri zbiranju dokazov z evropskimi in ukrajinskimi partnerji.

"Prepričan sem, da ste videli fotografije iz Buče. Trupla na tleh po umiku ruskih vojakov, nekateri ustreljeni v tilnik z zavezanimi rokami na hrbtu. Hladnokrvno pobiti civilisti, trupla zmetana v množične grobove, surovost in nečloveškost na očeh vsega sveta, brez opravičila. To ni nič drugega kot velik vojni zločin," je dejal Biden v Beli hiši.

Biden je odgovorne države pozval, da stopijo skupaj in kaznujejo odgovorne. Pravosodni minister ZDA Merrick Garland pa je povedal, da ministrstvo pomaga v mednarodnih prizadevanjih za identifikacijo in kaznovanje odgovornih za grozodejstva v Ukrajini. "Smo v fazi zbiranja dokazov. Pomagamo evropskim in ukrajinskim partnerjem," je dejal.

18.54 ZDA: Masaker v Buči je bil planiran vnaprej

Masaker, ki se je zgodil v ukrajinskem mestu Buča, je bil pripravljen vnaprej, so prepričani ameriški obveščevalci. Američani so prepričani, da je bil napad zelo nameren, ter dodali, da je težko vedeti, kaj je motiviralo rusko vojsko, da počne take zločine in da so s tem pobojem svetu že poslali sporočilo o "ruski brutalnosti".

17.17 Razkriti morilci iz Buče

Ukrajinska organizacija InforNapalm je identificirala ruskega podpolkovnika 64. motorizirane brigade. To je Omurbekov Azatbek Asanbekovich, ki naj bi s svojimi vojaki 30. marca zapustil mesto Buča, za seboj pa so pustili žrtve, mnoge od njih so ostale kar na cestah. Skupina naj bi bila glavna izvajalka pobojev, ki so se zgodili v Buči. Po končani operaciji pa so se napotili v Belorusijo, kjer naj bi se pripravljali na nov napad na Harkov.

"Mesar iz Buče", kot so ga poimenovali, naj bi bil star 40 let in je bil leta 2014 nagrajen s strani ruskega obrambnega ministra Dmitrija Bulgakova. Omurbekov naj bi prihajal iz okrožja mesta Habarovsk, ki leži na skrajnem vzhodu Rusije, v bližini meje s Kitajsko.

The Daily Mail writes that "Bucha butcher", Lieutenant Colonel Azatbek Omurbekov, commander of the 64th Brigade, has been blessed by the Orthodox Church. pic.twitter.com/SBn1KS7RDh

— E. Sanseverino (@e_sanseverino) April 6, 2022

Pred odhodom v Ukrajino naj bi prejel tudi blagoslov Ruske pravoslavne cerkve, poroča Daily Mail. Tudi moskovski patriarh Kiril se še ni ogradil od ruske invazije in odkrito podpira Putinovo vojno v Ukrajini.

17.05 Kijev prebivalce vzhodne Ukrajine pozval k takojšnji evakuaciji

Ukrajinske oblasti so prebivalcem vzhodnih regij države danes sporočile, naj se nemudoma evakuirajo, saj jim v nasprotnem primeru grozi smrt. Poziv oblasti prihaja v luči strahu pred ponovnimi ruskimi napadi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Guvernerji regij Harkov, Lugansk in Doneck pozivajo prebivalce, naj zapustijo ta ozemlja in storijo vse, da bi evakuacija potekala organizirano," je podpredsednica vlade Irina Vereščuk zapisala na Telegramu.

Poziv k nujni evakuaciji prihaja v času, ko Ukrajina trdi, da so se ruske sile po prvotnem umiku z območja Kijeva prerazporedile, da bi začele novo ofenzivo na vzhodu države.

Prav tako je podpredsednica vlade prebivalce opozorila, naj sodelujejo z oblastmi, saj jim Kijev po ruskem napadu ne bo mogel pomagati. "Evakuirati se je treba zdaj, saj bodo pozneje ljudje pod ognjem in jim bo grozila smrt. Ničesar ne bodo mogli storiti, prav tako pa jim mi ne bomo mogli pomagati," je dodala.

Kremelj je že izjavil, da je zavzetje ukrajinskega Donbasa zdaj prednostna naloga ruske vojske. Zveza Nato pa meni, da želi Moskva prevzeti nadzor nad celotnim območjem Donbasa na vzhodu Ukrajine, da bi s tem ustvarila koridor do že priključenega Krima.

16.25 Stoltenberg: Ukrajina nujno potrebuje vojaško podporo

Ukrajina nujno potrebuje vojaško pomoč, je danes ob prihodu na dvodnevno zasedanje zunanjih ministrov zveze Nato povedal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. Zato je pomembno, da se ministri dogovorijo o nadaljnji pomoči Ukrajini, je poudaril. Danes bodo sicer razpravljali o strateškem konceptu zavezništva.

"Ukrajina nujno potrebuje vojaško pomoč. Zato je pomembno, da se zaveznice v Natu strinjajo o nadaljnji podpori Ukrajini z različno vojaško opremo. Tako težjo opremo, kot lažjimi oborožitvenimi sistemi," je poudaril Stoltenberg.

Ponovil je, da je vojna v Ukrajini v ključni fazi, saj se ruske sile množično premikajo s severa proti jugu in vzhodu Ukrajine, kjer Nato pričakuje veliko ofenzivo. "Ruski predsednik Vladimir Putin želi vzpostaviti nadzor nad celotnim Donbasom," je poudaril.

Obenem je generalni sekretar Nata posvaril, da bi lahko vojna trajala še dolgo, še več mesecev ali celo let. Na to je po njegovih besedah treba biti pripravljen, tako glede podpore Ukrajini, ohranjanja sankcij proti Rusiji in krepitve svojih obrambnih zmogljivosti. Zato od ministrov pričakuje, da bodo naslovili te dolgoročne vidike.

Del načrta za prihodnost delovanja zavezništva je sicer strateški koncept, o katerem bodo danes razpravljali zunanji ministri.

"Nasloviti moramo spremembe v globalnem ravnovesju moči ter varnostne posledice ruskih agresivnih dejanj in precej močnejše Kitajske. Pa tudi izzive, ki jih Kitajska in Rusija predstavljata za naš mednarodni pravni red in demokratične vrednote," je poudaril Stoltenberg.

Gre tudi za strategijo, kako se soočiti s kibernetskim hibridnim terorizmom in varnostnimi posledicami podnebnih sprememb, je še povedal.

16.00 Orban v pogovoru s Putinom pozval k takojšnjem premirju

Madžarski premier Viktor Orban je danes sporočil, da je ruskega predsednika Vladimirja Putina pozval k takojšnji prekinitvi ognja v Ukrajini ter povabil voditelje Francije, Nemčije in Ukrajine, da se s Putinom sestanejo v Budimpešti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Putinu sem predlagal, naj razglasi takojšnjo prekinitev ognja," je na novinarski konferenci dejal Orban in dodal, da je bil ruski predsednik pobudnik današnjega klica. "Na premirje se je odzval pritrdilno, vendar le pod določenimi pogoji," je še dodal Orban, a pozneje Putinovih pogojev ni podrobneje pojasnil.

Madžarski premier ima med vsemi voditelji Evropske unije najtesnejše odnose s Putinom, danes pa je ponovno izrazil nasprotovanje temu, da bi Madžarska poslala orožje Ukrajini in da bi EU uvedla embargo na uvoz ruske energije, od katere je Madžarska zelo odvisna.

Na vprašanje o civilistih, ki so jih po umiku ruskih enot našli mrtve v mestu Buča blizu ukrajinske prestolnice Kijev, pa je odgovoril le, da živimo v času množične manipulacije, ko ne moremo biti prepričani, ali lahko zaupamo lastnim očem. Vseeno pa je v luči dogajanj pozval k večji zaščiti civilistov in dejal, da si želi neodvisno in pošteno preiskavo.

Orban je danes dejal, da bo Madžarska za uvoz ruskega plina plačevala v rubljih, če bo Rusija to od nje zahtevala. Madžarska je tako postala prva država članica EU, ki se je odločila za takšno potezo.

Putin je namreč opozoril, da bodo morale države članice EU za plačilo ruskega plina odpreti račune v rubljih, Orban pa je novinarjem danes pojasnil, da bo Madžarska "brez težav plačevala v rubljih", če bo to zahtevala Moskva.

"If the Russians ask for it, we will pay in rubles.”

Orban tells press in Budapest, asked re energy import payments -- via @b_novak

— Matina Stevis-Gridneff (@MatinaStevis) April 6, 2022

15.41 Mariupol postal novi Auschwitz

Župan mesta je objavil zapis, v katerem je obsodil ruska dejanja. "Rasisti so spremenili naše celo mesto v kraj smrti. Na žalost se potrjuje analogija. To ni več Čečenija ali Alep. To je novi Auschwitz ali Majdanek," je župan Vadim Bojčenko objavil na Facebooku.

V mestu naj bi bilo ubitih pet tisoč ljudi, a glede na uničenje in razmere bi lahko govorili o deset tisoč ubitih civilistih.

Pred invazijo je v mestu živelo okrog 400 tisoč ljudi.

15.19 V Kijevu ubitih že 89 ljudi

Od začetka ruske invazije je bilo v Kijevu ubitih že 89 oseb, vključno s štirimi otroki. Poleg ubitih jih je bilo ranjenih okrog 398, uničenih pa je bilo 167 stavb.

15.13 ZN: V zadnjih 24 urah Ukrajino zapustilo več kot 34 tisoč ljudi

V zadnjih 24 urah je Ukrajino zapustilo več kot 34 tisoč ljudi, kažejo podatki visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR). Od začetka ruske invazije je Ukrajino zapustilo več kot 4,27 milijona ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Število notranje razseljenih oseb v Ukrajini se je povečalo na več kot 7,1 milijona, kažejo podatki Mednarodne organizacije za migracije (IOM). Državo je poleg ukrajinskih državljanov zapustilo tudi več kot 206 tisoč tujih državljanov, ki so tam živeli, študirali ali delali, kažejo podatki IOM.

Svoje domove je tako zapustilo že več kot deset milijonov ljudi, kar je več kot četrtina prebivalstva. Pred začetkom konflikta je na območjih, ki jih nadzoruje Kijev, namreč živelo okoli 37 milijonov ljudi. Okoli 90 odstotkov vseh, ki so zbežali, so ženske in otroci. Moški, stari med 18 in 60 let, morajo namreč ostati v državi in jo braniti.

Večina ljudi, ki so zapustili Ukrajino, se je zatekla v sosednje države. Na Poljsko je zbežalo 2,5 milijona ljudi, medtem ko se je iz države v Ukrajino vrnilo 471 tisoč ljudi, so sporočili poljski mejni policisti.

Skoraj 655 tisoč ljudi se je zateklo v Romunijo, 399.039 v Moldavijo, skoraj 395 tisoč na Madžarsko in več kot 302 tisoč na Slovaško. Veliko ljudi, ki se je sprva zateklo k neposrednim zahodnim sosedom Ukrajine, je kasneje potovalo v druge države v evropskem schengenskem območju. Približno 83 tisoč beguncev je tako prešlo v Italijo, je danes sporočil UNHCR.

14.07 Plenković napovedal izgon ruskih diplomatov iz Hrvaške

Hrvaški premier Andrej Plenković je potrdil, da bo zaradi poboja v Buči tudi Hrvaška izgnala ruske diplomate, poročajo hrvaški mediji. Več ni hotel razkriti, prav tako je bil redkobeseden o rekonstrukciji vlade, ki naj bi se zgodila po velikonočnih praznikih.

"Bo," je Plenković odgovoril na novinarsko vprašanje, ali bo Hrvaška sledila primeru drugih članic Evropske unije, ki so v zadnjih dneh izgnale več ruskih diplomatov. Kdaj bo to storila, ni pojasnil.

Premier je bil kratek tudi ob vprašanju o rekonstrukciji vlade. Ta se bo zgodila, ko se bo tako odločil on, je dejal med obiskom del na avtocesti A11 pri Sisku. Dodal je, da ga "zabavajo neresnice", ki o rekonstrukciji vlade krožijo v medijih.

Predsednik poslanske skupine HDZ Branko Bačić je na današnji novinarski konferenci napovedal, da se bo rekonstrukcija vlade verjetno zgodila po velikonočnih praznikih. Bačić o imenih ministrov, ki jih bodo zamenjali, ni hotel govoriti, poudaril je le, da bo o tem kmalu odločil Plenković.

13.46 Zelenski evropskim voditeljem očital neodločnost glede sankcij

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v današnjem videonagovoru irskega parlamenta znova pozval tuje zakonodajalce h gospodarski, vojaški in diplomatski podpori Ukrajine. Evropskim voditeljem je očital neodločnost pri odločitvi o prepovedi uvoza ruske energije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V svojem nagovoru je dejal, da nekatere evropske voditelje bolj skrbi poslovna izguba kot pa vojni zločini. Dodal je, da po dogodkih v Ukrajini ni prostora za neodločnost.

"Evropo je treba prepričati, da ruska nafta ne sme hraniti ruskega vojaškega stroja z novimi viri financiranja," je dejal Zelenski in pozval k popolni izključitvi ruskih bank iz zahodnega finančnega sistema.

13.38 Reševalci so izpod ruševin izvlekli žensko 

Reševalci so po napadu v mestu Rubižne izpod ruševin izvlekli živo žensko. Našli so jo po ruskem zračnem napadu, ki je uničil stavbe in pod njimi pokopal civiliste, potem ko so po Putinovem ukazu ruske sile svoje moči usmerile na vzhod Ukrajine. Ko so žensko rešili izpod ruševin, so jo prepeljali v bolnišnico.

На #Луганщині бійці ДСНС працюють цілодобово, щоб розбирати завали і рятувати людей. Так, в Рубіжному під час російського обстрілу в одному зі зруйнованих будинків під завалами опинилася жінка. Рятувальну операцію провели швидко та професійно. Жінка жива! https://t.co/fT17wxb6Hh pic.twitter.com/8zBmWOF4mg

— DSNS.GOV.UA (@SESU_UA) April 6, 2022

"Zračni napad je ranil pet ljudi, sedem pa se jih je rešilo izpod ruševin," je povedal lokalni guverner Sergij Gajdaj.

12.52 Aleksandar Vučić se je pogovarjal s Putinom 

Aleksander Vučić in ruski predsednik Vladimir Putin sta opravila telefonski pogovor, poročajo srbski mediji. Navajajo, da je Putin Vučiću čestital za zmago na volitvah. Zaželel mu je srečo, Vučić pa se je zahvalil za čestitke.

Poročajo še, da je Vučić Putinu dejal, da bo Srbijo še naprej vodil po evropski politični poti, ob tem pa ohranil iskrene in tradicionalne prijateljske odnose z Rusijo.

Foto: Reuters Navajajo tudi, da sta predsednika analizirala gospodarske razmere in dvostranske odnose. Temi sta bili energija in trgovina. Vučić je Putina seznanil s težavami, s katerimi se spoprijema Srbija pri uvozu surove nafte, in izrazil upanje, da bo vodstvo Gazpromnefta in Republike Srbije ter partnerjev iz Evropske unije našlo izhod iz trenutnega položaja.

Srbski mediji so navedli tudi, da pogodba o dobavi plina poteče 31. maja in da je treba nemudoma začeti pogovore o nadaljevanju sodelovanja.

Putin je Vučića seznanil z razmerami v Ukrajini in razlogi za ruski napad. Vučić je izrazil upanje, da se bodo spopadi kmalu končali.

12.07 V bližini Dnepropetrovska so zagoreli rezervoarji z nafto

Noč v osrednji Ukrajini ni bila mirna, po izstrelitvi ruskih raket je zagorelo skladišče nafte v regiji Dnepropetrovsk. Vodja regionalne uprave Valentin Rezničenko je povedal, da so se gasilci z ognjem v rafineriji borili več kot osem ur, poroča 24sata. 

Fotogalerija

1 / 4

11.39 Madžarska zaradi "žalitev" na pogovor poklicala ukrajinskega veleposlanika

Madžarska je danes na pogovor poklicala ukrajinskega veleposlanika zaradi "žalitev" iz Kijeva glede stališča Budimpešte do ruske invazije. To se je zgodilo le nekaj dni po tem, ko je bil predsednik vlade Viktor Orban izvoljen za svoj četrti zaporedni mandat. Ukrajinske oblasti so Orbana večkrat kritizirale zaradi odziva na rusko invazijo.

11.32 Papež obsodil pokol civilistov v Buči 

Papež Frančišek se je danes odzval na pokol v ukrajinski vasi Buča ter zatrdil, da zadnje novice o vojni v Ukrajini ne prinašajo olajšanja in upanja. Hkrati je izrazil zaskrbljenost zaradi "vse bolj grozljive krutosti" v Ukrajini, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

11.30 Nove eksplozije v Lvovu 

V Lvovu so v torek zvečer odjeknile eksplozije, poroča CNN, ki se sklicuje na ukrajinske oblasti.

Ukrajinci pravijo, da je njihova zračna obramba nad Radehivom sestrelila dve ruski raketi.

"Ostanki so padli v predmestje in povzročili eksplozijo, pri čemer so bili zadeti civilni objekti, ki niso v uporabi," je dejala ukrajinska stran.

Po eksploziji je izbruhnil požar. Kolikor je znano, žrtev ni.

10.50 Od začetka invazije v Ukrajini ubitih 1.480 civilistov, 167 otrok

Združeni narodi so danes objavili najnovejše podatke o številu umrlih civilistov v Ukrajini. Od začetka ruske invazije so potrdili 1.480 smrti civilistov. Ob tem so ukrajinske oblasti sporočile, da je bilo do zdaj med invazijo na Ukrajino ubitih tudi 167 otrok, 279 pa jih je bilo ranjenih, poročajo tuje tiskovne agencije.

Poleg 1.480 smrti je bilo 2.195 civilistov ranjenih, je po navedbah Reutersa Varnostnemu svetu ZN dejala odposlanka ZN za politične zadeve in vzpostavljanje miru Rosemary DiCarlo, ki se sklicuje na podatke Urada visokega komisarja ZN za človekove pravice (OHCHR).

Vendar pa pri OHCHR menijo, da so dejanske številke zaradi velikega števila neprijavljenih primerov precej višje. Ob tem ves čas prihaja tudi do novih razkritij smrti, eden od primerov je vas Buča, kjer so odkrita trupla civilistov v zadnjih dneh povzročila mednarodno ogorčenje.

10.48 Nov poskus evakuacij 

Ukrajinske oblasti bodo danes poskušale evakuirati civiliste prek enajstih humanitarnih koridorjev, je dejala podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk. Večinoma gre za prebivalce južnega in vzhodnega dela Ukrajine, kjer so spopadi in razmere najhujši, poročajo tuje tiskovne agencije.

Namestnica ukrajinskega predsednika vlade je dejala, da bodo danes vzpostavili 11 humanitarnih koridorjev, čeprav bodo morali oblegano mesto Mariupol zapustiti z lastnimi vozili, poroča agencija Reuters.

10.30 Umrl moški, ki je z avtomobilom trčil v rusko veleposlaništvo v Bukarešti

Moški, ki je danes zjutraj z avtomobilom trčil v ograjo pred ruskim veleposlaništvom v romunski prestolnici Bukarešti, je ob trku umrl, vozilo pa je zgorelo. Okoliščine incidenta še niso znane. Prav tako ni jasno, ali je bil incident povezan z vojno v Ukrajini, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

❗️❗️❗️
„W stolicy Rumunii, Bukareszcie, nieznany samochód uderzył w ogrodzenie ambasady rosyjskiej.

Po zderzeniu samochód zapalił się, a kierowca zginął”

1/2
#Bukarest #russia #Ukraine #Ukraina pic.twitter.com/xrLE0Efha9

— AntyAnty (@AntyAnty77) April 6, 2022

"Danes zjutraj okoli 6.00 se je zgodil incident z motornim vozilom, ki je zapeljalo s ceste in trčilo v ograjo enega od diplomatskih predstavništev. Voznik avtomobila je umrl, gasilci pa so morali posredovati pri gašenju požara v avtomobilu," je sporočila policija, ki je skupaj z državnim tožilstvom že začela preiskavo dogodka.

Po poročanju lokalnih medijev naj bi bil voznik vodja združenja TATA, ki se bori za pravice očetov otrok v ločitvenih postopkih in je v preteklosti prestajal zaporno kazen zaradi zlorabe otroka.

10.25 Na videoposnetku se vidi, kako Rusi ubijejo kolesarja 

Videoposnetek prikazuje kolesarja, ki so ga ubili ruski vojaki v Buči, poroča New York Times. Posneli so ga v Buči med rusko okupacijo.

Posnetek iz zraka prikazuje moškega na kolesu, ki se vozi po ulici. Ko sestopi s kolesa, se sprehodi do vogala hiše. V smeri njegovega gibanja je izstreljenih več rafalov iz oklepnega vozila. Za tem sta na kraju dogodka vidna prah in dim.

Posnetek je posnela ukrajinska vojska, neodvisno ga je preveril New York Times. Truplo so našli na istem mestu, potem ko so se ruske sile umaknile z območja.

New drone imagery shows Russian forces firing on a cyclists in Bucha, on Yablunska Street at 50.54148, 30.228898, where multiple corpses have been filmed and photographed https://t.co/1GPF9NJjcB pic.twitter.com/CBR3DnMyyq

— Bellingcat (@bellingcat) April 5, 2022

10.06 Iščejo osumljenca, odgovornega za grozljive zločine v Buči 

Azatbek Omurbek je poveljnik 64. ruske motorizirane brigade, ki je sodeloval pri zasedbi Buče. Obstaja utemeljen sum, da je odgovoren za krvave zločine in trpljenje civilistov, poroča 24sata. 

Začel se je lov na "mesarja iz Buče", gre za ruskega podpolkovnika Azatbeka Omurbekova, ki naj bi bil odgovoren za grozljive zločine, storjene v tem ukrajinskem mestu.

This is Omurbekov Azatbek Asanbekovich the commander of unit 54 160 who committed the #Bucha massacre.
In #Russia, the mothers of soldiers denounced the violence that reigned in this unit, the hazing, extortion, and the arbitrary power of these commanders. pic.twitter.com/W3aAkVcLcv

— Russian war crimes (@WCrimesRussian) April 5, 2022

Omurbek je poveljnik 64. ruske motorizirane brigade, ki je sodeloval pri zasedbi Buče.

Ruske enote so pod njegovim poveljstvom sadistično pobijale civiliste v Buči, nekatera poročila omenjajo tudi brutalna posilstva žensk in otrok.

Po umiku ruskih čet iz Buče so odkrili vrsto množičnih grobišč, ​​na cesti so ležala trupla, med katerimi so bile mnoge gole ženske z rokami, zvezanimi za hrbtom. 

9.33 Indija in Turčija obsodili poboje civilistov v Buči 

Indija je v torek "nedvoumno obsodila" poboje civilistov v ukrajinskem kraju Buča in izrazila poziv k neodvisni preiskavi teh "zelo skrb vzbujajočih" poročil. Obsodbi pobojev civilistov v Ukrajini in pozivu k neodvisni preiskavi se je danes pridružila tudi Turčija, poroča britanski BBC.

Fotografije množičnih grobišč in trupel civilistov v Buči so v zadnjih dneh pretresle svet. Obsodba teh dejanj na torkovem zasedanju Varnostnega sveta ZN je najmočnejša izjava New Delhija, odkar je Rusija napadla Ukrajino, saj se je Indija do zdaj ob glasovanjih v ZN vzdržala pri obsojanju ruskih dejanj.

Indijski stalni predstavnik pri ZN je v torek na zasedanju Varnostnega sveta ZN dejal, da Indija "ostaja globoko zaskrbljena zaradi poslabšanja razmer ter ponovno poziva k takojšnji prekinitvi nasilja in končanju sovražnosti".

Globalnemu obsojanju umorov civilistov v Buči in drugih krajih v Ukrajini se je danes pridružila tudi Turčija, ki je prav tako pozvala k neodvisni preiskavi. "Fotografije in posnetki pokolov, vključno z Bučo in Irpinom, so grozljivi in žalostni za človeštvo," je v izjavi zapisalo turško zunanje ministrstvo.

Poleg sporočila turškega veleposlaništva v Ukrajini na Twitterju v ponedeljek je bil to sicer prvi uradni odziv Turčije na dogodke v Buči. "Napadi na nedolžne civiliste so nesprejemljivi. Pričakujemo, da bo zadeva postala predmet neodvisne preiskave ter da bodo odgovorni identificirani in ustrezno obravnavani," je po navedbah BBC še sporočilo turško zunanje ministrstvo.

7.42 Izginilo je 400 prebivalcev Hostomela 

Približno 400 prebivalcev kijevskega predmestja Hostomel je izginilo v 35 dneh ruske okupacije, je povedal vodja ukrajinske lokalne vojaške uprave.

Več prebivalcev Hostomela so našli v Buči, drugem predmestju Kijeva. Odkritje trupel civilistov v Buči je konec tedna sprožilo ogorčenje mednarodne skupnosti.

Hostomel leži severozahodno od prestolnice Kijev in je blizu letališča. Od začetka ruske invazije februarja po predmestju potekajo močni boji. Večina od 16 tisoč prebivalcev je pobegnila.

Pred nekaj dnevi so ukrajinske sile prevzele nadzor nad Hostomelom, skupaj s kijevskimi predmestji Buča in Irpin.

7.38 Lavrov je dogajanje v Buči označil za provokacijo 

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je domnevno odkritje številnih trupel civilistov v ukrajinskem mestu Buča, od koder so se umaknile ruske sile, označil za izmišljeno provokacijo, katere namen je spodkopati pogovore med Moskvo in Kijevom, poročajo tuje tiskovne agencije.

"Postavlja se vprašanje, kaj je namen te povsem neresnične provokacije. Verjamemo, da je namen najti izgovor za propad pogajanj," je v izjavi za ruske televizije v torek zvečer dejal Lavrov.

Pogovori med Rusijo in Ukrajino se sicer nadaljujejo in potekajo prek videopovezave, ruska stran pa je v torek sporočila, da srečanja na višji ravni ne bo, dokler ne bo dosežen okvirni dogovor.

Pogovori potekajo okoli nevtralnosti Ukrajine in tega, kdo bo jamčil za njeno varnost. Kijev je pripravljen razglasiti nevtralnost, vendar zahteva mednarodna jamstva za varnost države.

Po mnenju Lavrova je dogajanje v Buči namenjeno zgolj temu, da se odvrne pozornost od pogajanj in tega, da je ukrajinska stran v zadnjih dneh, kot je dejal, začela postavljati nove pogoje.

Rusija zanika odgovornost za poboje civilistov v Buči in drugih mestih v bližini Kijeva, od koder so se umaknile ruske sile, ki se zdaj osredotočajo na vzhod in jug Ukrajine.

Prizori iz Buče: 

Fotogalerija

1 / 5

7.35 Iz Mariupola poročajo o novih spopadih in evakuacijah

Ruska vojska je v torek poročala o nadaljevanju spopadov z "ukrajinskimi nacionalisti" v obleganem mestu Mariupol na jugu Ukrajine. Medtem obe strani kljub težavam pri delovanju humanitarnih koridorjev poročata tudi o nekaj uspešno izvedenih evakuacijah, poročajo tuje tiskovne agencije.

Ruska vojska je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP v torek sporočila, da je sestrelila dva ukrajinska helikopterja, ki sta poskušala evakuirati voditelje ukrajinskega nacionalističnega bataljona Azov, ki brani oblegano pristanišče Mariupol.

"Prekinili smo nov poskus evakuacije voditeljev nacionalističnega bataljona Azov. Dva ukrajinska helikopterja mi-8, ki sta poskušala z morja doseči mesto, so sestrelili prenosni protiletalski sistemi," je povedal tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov.

Povedal je, da je Moskva v torek zjutraj predlagala, naj ukrajinski borci položijo orožje in zapustijo mesto "po dogovorjeni poti" na ozemlje pod nadzorom Kijeva. Dejal je, da je ukrajinska vojska ta predlog ignorirala. "Ker Kijev ni zainteresiran za reševanje življenj svojih vojakov, bo Mariupol osvobojen nacionalistov," je dejal Konašenkov.

Ruski generalmajor Mihail Mizincev je medtem dejal, da humanitarni koridorji za evakuacije civilistov komajda delujejo. Kljub temu so po podatkih Kijeva v torek z ogroženih območij v Ukrajini skupno evakuirali več kot 3.800 ljudi, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

7.24 Poveljnik ameriške vojske pozval k večjemu številu oporišč v Vzhodni Evropi

Načelnik štaba združenih poveljstev oboroženih sil ZDA, general Mark Milley, je v torek pozval k ustanovitvi večjega števila ameriških vojaških oporišč v Vzhodni Evropi za zaščito pred ruskim napadom. Stroške bi plačale države gostiteljice, ki si želijo večje ameriške prisotnosti v Evropi.

Nekatere kongresnike skrbi, da bi lahko Rusija nadaljevala napad drugje po Vzhodni Evropi, in jih je zanimalo, kaj lahko ZDA storijo, da to preprečijo. Milley je dejal, da bi lahko ustanovili več stalnih oporišč, kjer pa ne bi bilo stalnih sil, ampak bi se lahko ameriški vojaki izmenjavali.

"Naše evropske zaveznike, še posebej baltske države, Poljake, Romune in druge, zelo zanimajo naša stalna oporišča in so jih pripravljeni postaviti ter plačati," je dejal Milley.

Njegova ideja pomeni, da bi bila oporišča stalna, skupaj z ameriško vojaško prisotnostjo, vendar pa bi bili vojaki tam določen čas brez družin, kar bi zmanjšalo stroške.

Zveza Nato ustanavlja štiri nove bojne skupine z od 1.000 do 1.500 vojaki, ki bodo poslane v Romunijo, Bolgarijo, na Slovaško in Madžarsko.

7.03 Razmišljajo tudi o sankcijah proti Putinovim hčeram 

ZDA in Evropska unija naj bi danes uvedle dodatne sankcije proti Rusiji kot odgovor na obtožbe Ukrajine, da so ruske čete zagrešile vojne zločine v mestu Buča.

Tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki je dejala, da bodo ZDA prepovedale nove naložbe v Rusiji in uvedle nadaljnje sankcije proti ruskim finančnim institucijam, pa tudi proti uradnikom Kremlja in njihovim družinam.

Wall Street Journal poroča, da Washington razmišlja o dodatnih sankcijah proti Putinovim hčeram, pa tudi proti Sberbank, največji ruski banki.

Putins daughters https://t.co/KkEs3ccATL

— JESS #KYDem (@jessteezn) April 5, 2022

Veleposlaniki Evropske unije bodo danes obravnavali načrte za peti sveženj sankcij, ki vključuje prepoved uvoza ruskega premoga in preprečitev tega, da bi večina ladij v ruski lasti ali upravljanju uporabljala pristanišča EU.

5.47 Župan Buče: Ruske sile so ubile 320 prebivalcev Buče 

Župan Buče je povedal, da ocenjujejo, da so ruske čete med okupacijo ubile 320 prebivalcev mesta.

Anatolij Fedoruk je povedal, da je bil sam priča temu, kako so ruske sile usmrtile več ljudi.

Po prvih ocenah naj bi Rusi brutalno ubili 320 prebivalcev Buče. Foto: Reuters "Videl sem nekaj stvari. Trije civilisti so se z avtomobili poskušali prebiti čez Kijev in bili brutalno ustreljeni. Žena je bila noseča, njen mož je kričal in prosil, naj ga ne ustrelijo. Žal ni zaleglo," je povedal.

"280 people were buried in the brother's graves" after the #Ukrainian Army returned control above this city near Kyiv," the Head of Bucha Anatoliy Fedoruk pic.twitter.com/sZueNUv5m1

— KyivPost (@KyivPost) April 4, 2022

5.35 Češka je Ukrajini poslala tanke 

Iz Češke so v Ukrajino poslali več tankov, so za Reuters sporočili s češkega obrambnega ministrstva. 

Češka televizija je poročala, da so v Ukrajino poslali tanke T-72 in bojna vozila BVP-1.

Čehi so v Ukrajino poslali tanke T-72. Foto: Reuters 5.30 ZDA Ukrajini pošiljajo dodatnih sto milijonov dolarjev pomoči 

Iz Združenih držav Amerike so napovedali, da bodo v Ukrajino poslali dodatnih sto milijonov dolarjev pomoči, da se bo država lahko zoperstavila ruski invaziji.

Ukrajina "nujno potrebuje več protitankovskih sistemov Javelin, ki so jih ZDA dobavile Ukrajini in se uspešno uporabljajo v obrambi države", je dejal tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby.

"Svet je bil šokiran in zgrožen nad grozodejstvi, ki so jih zagrešili pripadniki ruskih sil v Buči in po vsej Ukrajini," je v izjavi dejal ameriški državni sekretar Antony Blinken. 

"ZDA ter naši zavezniki in partnerji močno podpirajo suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine," je dodal. Vodja ameriške diplomacije je potrdil, da je bilo s to dodatno pomočjo Ukrajini od začetka ruske invazije 24. februarja dodeljenih skupaj 1,7 milijona dolarjev ameriške pomoči.

5.09 Zelenski: Varnost na svetu ne obstaja za nikogar 

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je tudi danes ponoči prek vida nagovoril ukrajinski narod. V njem je dejal, da Združeni narodi "trenutno ne morejo opravljati funkcij, za katere so bili ustanovljeni".

"Varnostni svet ZN obstaja, varnost na svetu pa ne obstaja. Za nikogar. To pomeni, da Združeni narodi trenutno ne morejo opravljati funkcij, zaradi katerih so bili ustanovljeni. In kriva je samo ena država, Rusija, ki diskreditira ZN in vse druge mednarodne institucije, v katerih še vedno sodeluje," je dejal Zelenski.

Dodal je, da se je s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom pogovarjal o humanitarnih razmerah v začasno okupiranih regijah Ukrajine.

"Pripravljamo nov sveženj močnih sankcij proti Rusiji za vse, kar je storila našim ljudem," je dejal.

Ukrajinski voditelj je ta trenutek označil za ključen in pozval, naj bodo sankcije proti Rusiji "sorazmerne s težo vojnih zločinov okupatorjev".

Povedal je tudi, da v bližnji prihodnosti v Kijevu pričakuje predstavnico EU Ursulo von der Leyen in evropskega zunanjega ministra Josepa Borrella.

00.30 Zunanji ministri o nadaljnji podpori Ukrajini 

Zunanji ministri zveze Nato danes v Bruslju začenjajo dvodnevno redno zasedanje, v ospredju katerega bo vojna v Ukrajini. Razpravljali bodo o nadaljnji pomoči tej državi, potem ko so na dan prišla poročila o ruskih pobojih ukrajinskih civilistov. Poleg tega naj bi se Rusija po navedbah Nata pripravljala na močno ofenzivo na Donbas.

Zunanji ministri članic Nata, med njimi tudi slovenski minister Anže Logar, bodo v četrtek razpravljali o tem, kaj lahko še storijo za podporo Ukrajini, je v torek napovedal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. S tem, kakšno pomoč potrebuje Ukrajina, jih bo seznanil ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba.

Ruske sile se namreč po Stoltenbergovih besedah množično premikajo stran od Kijeva in se posvečajo vzhodu Ukrajine. "V prihodnjih tednih pričakujemo nadaljnji pritisk Rusije na vzhodu in jugu Ukrajine. Poskušala bo zavzeti celoten Donbas in ustvariti kopenski most do okupiranega Krima," je povedal.

Generalni sekretar zveze Nato na zasedanju zunanjih ministrov pričakuje tudi odločitev za to, da se več naredi za druge partnerice zavezništva, ki so ranljive za ruske grožnje in vmešavanje. Pri tem je omenil Gruzijo ter Bosno in Hercegovino.

Četrtkovega dela zasedanja, ki bo namenjen globalni varnosti, se bodo udeležili tudi zunanji ministri Finske, Švedske in Gruzije ter visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell. Pridružili se jim bodo tudi predstavniki Natovih partneric v azijsko-pacifiški regiji.

Ministri držav članic Nata bodo že danes razpravljali tudi o novem strateškem konceptu zavezništva.

Novice "Obsojamo ruski napad, a to še ne pomeni, da moramo biti na prvi bojni črti!"

Novice Je to Putinovo skrivno orožje, ki je nevarnejše od bomb in raket?

Novice Drastično zmanjšanje osebja na ruskem veleposlaništvu