Samoizolacije bodo za večino okuženih s covidom-19 ob določenih pogojih skrajšane na sedem dni

Čas trajanja samoizolacije se bo za večino okuženih s koronavirusom s ponedeljkom skrajšal na sedem dni, je na novinarski konferenci pojasnil infektolog Janez Tomažič. Posameznik 24 ur pred zaključkom izolacije ne bo smel imeti vročine in drugih zdravstvenih težav, sedmi dan pa bo moral opraviti hitri test na koronavirus.

LJUBLJANA > Skrajševanje časa izolacije po Tomažičevih besedah velja le za osebe, ki ne sodijo v skupino imunsko kompromitiranih bolnikov, in osebe, ki nimajo težjega poteka bolezni, kar bi zahtevalo bolnišnično zdravljenje.

Da bo skrajševanje izolacije čim bolj varno, morata biti izpolnjena dva pogoja. Prvi je, da je oseba 24 ur pred zaključkom izolacije brez vročine, ne da bi vzela tablete, in brez drugih pomembnih težav, sicer se trajanje izolacije ustrezno podaljša. Drugi pogoj je, da oseba sedmi dan opravi hitri antigenski test pri pooblaščenem izvajalcu, ki mora biti negativen.

Ob izpolnjevanju navedenih pogojev, bo oseba lahko po sedmih dneh prekinila samoizolacijo. Nato pa se bo morala še tri dni čim bolj izogibati stikom z ljudmi in pravilno uporabljati zaščitno masko, kirurško ali FFP2.

Kljub nekoliko blažjemu poteku covida-19 pri večini okuženih s koronavirusno različico omikron, lahko zaradi izjemnega porasta števila okužb v prihodnjih tednih pride do povečanja števila covidnih bolnikov, je na novinarski konferenci opozorila vodja strokovne skupine za covid-19 Mateja Logar. O sproščanju ukrepov strokovna skupina za covid-19 po besedah Logarjeve ne razmišlja tudi zato, ker lahko veliko število samoizolacij in karanten v mlajši populaciji pripelje do težav pri delovanju javnih služb in kritične infrastrukture. Napovedala pa je, da se bodo v skupini v prihodnjih dneh in tednih pogovarjali o izhodni strategiji ukrepov. Spomnila je, da je razmerje med okuženimi s koronavirusom in hospitaliziranimi s covidom-19 v petem valu epidemije nekoliko drugačno. Potrebe po dovajanju kisika so med covidnimi bolniki manjše. Zdravstveno stanje pa se lahko po okužbi s koronavirusom poslabša kroničnim bolnikom. O načinu prebolevanja covida-19 pri slednjih pa je še vedno na voljo sorazmerno malo podatkov. Med hospitaliziranimi še vedno prevladujejo necepljeni proti covidu-19. "Je pa res, da je hospitaliziranih tudi nekaj bolnikov, ki so cepljeni, pa so v bolnišnici zaradi drugih razlogov in covid-19 pri njih poteka v blagi obliko oz. skoraj asimptomatsko. Ugotovljen je ob sprejemu v bolnišnico zaradi drugega razloga," je pojasnila. Slednje je še bolj izrazito na oddelkih intenzivne terapije, je dodala. Ob tem je opozorila, da imajo na intenzivnem oddelku ljubljanske infekcijske klinike hospitaliziranega tudi bolnika, ki je okužen z različico omikron.

Sprememba začne veljati v ponedeljek

Kot je pojasnila vodja svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Mateja Logar, bo sprememba veljala od ponedeljka in bo veljala tudi za tiste, ki so v samoizolaciji že pred ponedeljkom.

Napovedala je, da bodo danes tekli pogovori z izvajalci testiranja. Z njimi bodo dorekli, v katerih terminih se bodo lahko testirale oseb, ki hitri test potrebujejo za skrajševanje izolacije.

Začetek izolacije je pri osebah, ki so brez simptomov, od dneva pozitivnega PCR-testa. Pri osebah s simptomi in potrjeno okužbo s testom PCR pa se upošteva prvi dan simptomov.

Predlog skrajšanja so sprejeli člani strokovnega kolegija Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega stanja (UKC) Ljubljana, kasneje pa ga je potrdila tudi strokovna skupina za covid-19.

"Vemo, da je različica omikron izredno kužna in so osebe, ki so bile cepljene ali so prebolele covid-19, pred njo manj varne kot so bile pred prejšnjimi različicami. Zato se zelo povečuje število izolacij in karanten in posledično hromi zdravstveni sistem, šolstvo, gospodarstvo, celotno družbo, je pojasnil Tomažič.

"S pragmatičnim pristopom skrajševanja trajanja izolacij in karanten se prilagajamo želji po ohranjanju delovanja družbe, ob čemer se hkrati zavedamo dodatnega tveganja prenosov okužbe med ljudmi," je dodal.

Razlika med karanteno in izolacijo

Logarjeva je na novinarski konferenci sicer ponovno poudarila razliko med karanteno in izolacijo. V karanteno napotijo ljudi, ki so bili v tveganem stiku z osebo, ki je okužena z novim koronavirusom. Oseba ostane v karanteni toliko časa, kolikor predvidevajo da bi lahko bil inkubacijski čas oziroma dvojni inkubacijski čas. Torej čas, ki je potreben, da se od stika razvije bolezenska slika. Dolžina karentene pa je odvisna od povzročitelja in same bolezni.

V izolacijo pa napotijo osebe, ki so že zbolele in že imajo bolezenske znake ali potrjeno okužbo s koronavirusom. V izolaciji ostanejo toliko časa, kolikor je treba, da lahko z veliko verjetnostjo rečejo, da oseba ni več kužna, torej, da ne okuži ljudi v svoji okolici. "Seveda pa ljudje v karanteni lahko zbolijo in takrat preidejo iz karantene v izolacijo," je dejala Logarjeva.

---