Kot je v danes objavljeni sodbi zapisalo sodišče, Slovenija do predvidenega roka ni sprejela potrebnih ukrepov za zagotovitev prenosa direktive. Sodišče je ob tem poudarilo, da Slovenija neizpolnitve teh obveznosti ni mogla upravičiti s sklicevanjem na dogodke med zakonodajnim postopkom, nastopom novega sklica DZ ali zahtevo za razpis posvetovalnega referenduma.
"Sodišče je na zahtevo komisije ugotovilo, da je primerno Sloveniji naložiti pavšalni znesek, v višini 800.000 evrov. Ta odvračilni ukrep naj bi učinkovito preprečil prihodnje ponovitev podobnih kršitev prava EU," so zapisali na Sodišču EU. Slovenija poleg svojih stroškov nosi tudi stroške Evropske komisije, je obenem navedeno v danes objavljeni sodbi.
Zakon o elektronskih komunikacijah, s katerim se je omenjeno direktivo preneslo v slovenski pravni red, je DZ zbor sprejel 28. septembra 2022.
Predlog zakona je kmalu po začetku dela vlade Roberta Goloba v svežnju številnih zakonskih predlogov vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Brankom Grimsom (SDS), v prejšnjem mandatu pa je v DZ z njim dvakrat neuspešno poskušala vlada Janeza Janše.
Kot je ob sprejetju zakona pojasnila ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh, je bilo v takratnem zakonskem predlogu poleg številnih koristi tudi nekaj nepravilnosti, na katere so opozarjali na Evropski komisiji, Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve RS in zakonodajnopravni službi DZ. Te nepravilnosti so nato odpravili s 73 dopolnili koalicijskih poslanskih skupin.
Cilj novega zakona je skladno z evropsko direktivo povečati povezljivost in uporabo visokozmogljivih omrežij po vsej Sloveniji, potrošnikom olajšati zamenjavo ponudnikov storitev, ki je po novem brezplačna, in vzpostaviti javni sistem obveščanja in alarmiranja ter okrepiti varnost elektronskih storitev.
KOMENTARJI (52)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.