Pri odzivu na očitke so na ministrstvu za delo poudarili, da je višina minimalne plače v prvi vrsti vprašanje določitve najnižjega še sprejemljivega plačila za delo, ki mora delavcem z najnižjimi dohodki in njihovim družinam zagotavljati dostojno življenje.
Podražitve
Na očitek o tem, da bo višja minimalna plača vplivala na dvig cen v zasebnem in javnem sektorju, na ministrstvu odgovarjajo, da so se v zadnjem letu različni vhodni stroški gospodarskih subjektov, kot so elektrika, plin in dizelsko gorivo, močno podražili, posledično pa so zrasle tudi cene proizvodov in storitev. Posamezniki z najnižjimi dohodki teh podražitev ne zmorejo, čeprav so zaposleni za poln delovni čas. Zaradi izrazitega tveganja povečevanja revščine je bilo tako nujno minimalno plačo določiti v skladu z dejanskimi cenami minimalnih življenjskih stroškov in uskladiti z inflacijo. "Tako z vidika majhnega deleža zaposlenih na minimalni plači (sedem odstotkov) kot tudi z vidika relativne zmernosti povišanja stroškov delodajalcev (8,46 odstotka) v primerjavi z drugimi vhodnimi surovinami minimalna plača ne more imeti bistvenega vpliva na povišanje cen proizvodov in storitev," zaključujejo.
Večja javna poraba
Na očitek o tem, da bo višja minimalna plača vplivala na dvig cen storitev v javnem sektorju, na ministrstvu odgovarjajo, da je bilo povišanje minimalne plače nujno tudi z vidika zagotovitve pravičnega in dostojnega plačila tistim z najnižjimi dohodki v javnem sektorju, kjer se praviloma pojavljajo tudi težave s pomanjkanjem kadra. Kot primer so izpostavili negovalke in negovalce.
"Cen javnih storitev zato nikakor ne smemo omejevati z brzdanjem že tako nizkih plač v ključnih podsistemih socialne države (vrtci, domovi za starejše ipd.), temveč z učinkovitejšimi protidraginjskimi ukrepi, med katerimi so regulacija cen ter targetirani transferji za posameznike in gospodinjstva (na primer energetski in otroški dodatki)," opozarjajo.
Porušena plačna razmerja
Na argument, da dvig minimalne plače povečuje uravnilovko, odgovarjajo, da problem ni v domnevno previsoki minimalni plači, temveč v prenizkih plačah nad minimalno plačo. Iz tega razloga si bo ministrstvo v okviru predvidene reforme plačnega sistema prizadevalo predvsem za izenačitev minimalne plače z izhodiščnim plačnim razredom oz. najnižjo osnovno plačo in za oživitev kolektivnih pogajanj s ciljem spodbujanja pogajanj za dvig plač nad minimalno, so zapisali.
Konkurenčnost in delovna mesta v industriji
Na argument, da ima del slovenske industrije precej nizko dodano vrednost, so na ministrstvu odgovorili, da rast povprečnih stroškov dela, plač in minimalne plače med leti 2017 in 2021 ni dosegla niti polovice rasti neto čistega dobička gospodarskih družb, močno pa je zaostajala tudi za rastjo neto dodane vrednosti.
Minimalna plača ob zagotavljanju dostojnega plačila za delo tistih z najnižjimi dohodki zato spodbuja tudi prestrukturiranje gospodarstva v smeri višje dodane vrednosti, so zapisali in dodali, da je statistično gledano največja rast dodane vrednosti v preteklosti sledila dvigom minimalne plače ali dvigom drugih stroškov dela.
Težje od kredita
Na očitek o tem, da sprememba minimalne plače vpliva na kreditno sposobnost komitentov slovenskih bank, saj mora posamezniku, potem ko poplača mesečni obrok kredita, ostati 76 odstotkov minimalne plače, na ministrstvu za delo odgovarjajo, da je smiselnost, smotrnost in pomen uporabe minimalne plače kot vhodnega podatka ali merila v pristojnosti vsakokratnih oblikovalcev posameznih politik.
V izpostavljenem primeru to ni ministrstvo za delo, temveč Banka Slovenije. Pri tem pa se je treba zavedati tudi pomena in razsežnosti posamezne politike. Ohranjanje najnižjega dopuščenega plačila pod ravnijo dostojnega preživetja v kontekstu lažje administrativne dostopnosti posojil gotovo ne bi bilo smiselno, niti ne bi prispevalo k rešitvi stanovanjske problematike posameznikov in družin z najnižjimi dohodki, so zapisali.
Ob tem so spomnili, da je vprašanje minimalne plače v prvi vrsti vprašanje določitve najnižjega še sprejemljivega plačila za delo, ki mora delavcem z najnižjimi dohodki in njihovim družinam zagotavljati dostojno življenje. "Pravično plačilo za opravljeno delo predstavlja enega najpomembnejših civilizacijskih dosežkov in temeljno socialno in človekovo pravico," so opozorili.
Upravičenost do transferjev
Na očitek o tem, da dvig minimalne plače lahko vpliva na druge prejemke družine, v vladi odgovarjajo, da morajo zaposleni posamezniki s polnim delovnim časom zaslužiti dovolj, da lahko preživijo sebe in svoje družine, brez izrednih posegov države.
"Ceno nizkih plač že danes močno plačujemo vsi državljani in podjetja, ki z davki financiramo socialno državo. Zato, da gospodinjstva z nizkimi dohodki lahko preživijo, smo v preteklosti namreč razvili razmeroma učinkovit sistem socialnih transferjev, ki se dopolnjuje z dejavnostmi humanitarnih in nevladnih organizacij. Danes morajo za preživetje na žalost ta sistem koristiti tudi zaposleni posamezniki, katerih dohodki zaradi nizkih plač ne zadoščajo za dostojno preživetje njih in njihovih družin," so opozorili. Za primer so dali štiričlansko družino, kjer oba starša delata za minimalno plačo. V letu 2021 sta iz dela prejela 1557 evrov, iz socialnih transferjev pa še 596 evrov. Socialni transferji so tako predstavljali kar 28 odstotkov vseh razpoložljivih dohodkov družine.
Ministrstvo ob tem napoveduje, da bo z uskladitvijo transferjev posameznikom in gospodinjstvom 1. marca 2023 ter z drugimi ukrepi na področju pravic iz javnih sredstev v letu 2023 pripravilo ukrepe, ki bodo zagotovili, da ob dvigih razpoložljivega dohodka posamezniki in gospodinjstva zaradi preskakovanja mej upravičenosti do socialnih transferjev ne bodo deležni negativnih neto učinkov.
Višji prispevki za samostojne podjetnike
Na argument o tem, da bo dvig minimalne plače dvignil osnovo za plačilo prispevkov samostojnih podjetnikov, na ministrstvu odgovarjajo, da med osnovo za plačilo prispevkov za socialna zavarovanja samostojnih podjetnikov in višino minimalne plače ni neposredne povezave, saj se ta določa na podlagi dobička.
Najnižja osnova za plačilo prispevkov pa se določi kot 60 odstotkov povprečne plače v preteklem letu. Posredni vpliv spremembe minimalne plače na višino osnove za plačilo prispevkov za socialna zavarovanja bi tako lahko obstajal zgolj v primeru določitve najnižje osnove za plačilo prispevkov, pa še to zgolj prek posrednega vpliva na višino povprečne plače.
KOMENTARJI (72)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.