Meteorolog Branko Gregorčič z Agencije RS za okolje je povedal, da po meritvah izstopa goriška regija, v kateri je bil mesec julij najbolj vroč v zgodovini. Enako velja tudi za Ljubljano, saj po kriteriju srednje mesečne temperature tako toplega meseca še niso izmerili. Povprečna mesečna temperatura v Ljubljani je znašala 24,4 stopinje, pred tem sta bila najbolj vroča julij leta 2015 (24,3) in leta 2003 (24,2 stopinje). Kljub izredno visokim temperaturam rekorda leta 2013 nismo dosegli. V juliju so na merilni postaji v Ljubljani temperature nad 30 stopinj namerili kar sedemnajstkrat. Poleg temperaturnih ekstremov je letošnji julij prinesel tudi velik primanjkljaj padavin, ki je bil največji v Posočju in delu Gorenjske.
»Za klimatologe to ni presenečenje. Tako vroče poletje je bilo pričakovano,« je povedala dr. Lučka Bogataj Kajfež, strokovnjakinja na področju klimatologije in pionirka raziskovanja vpliva podnebnih sprememb, ter dodala, da je bila dolgoročna napoved za Evropo znana že v spomladanskih mesecih. »Če bi se kdo od odločevalcev hotel pripraviti na trenutno dogajanje, je imel vse informacije na voljo že aprila,« je pojasnila in poudarila, da je situacija razgalila našo ranljivost. Izpostavila je nezadostno pripravljenost na spopadanje s požari, pregreta mesta, v katerih je premalo zelenih površin, in posledično ogroženost ranljivih skupin zaradi visokih temperatur ter pomanjkanje pitne vode. »Obala nima zadostne oskrbe z vodo, pa bi jo morala imeti,« je bila jasna in omenila še sušna obdobja. »Že dvajset let opozarjamo na sušna obdobja, koliko jih bo in koliko časa bodo trajala. To ni nov pojav.«
Zadnje opozorilo in priložnost za prilagoditve
Med drugim je povedala tudi, da je bila leta 2008 pripravljena strategija prilagajanja kmetijstva na podnebne spremembe, ki pa nikoli ni doživela uresničitve. Strategija je vsebovala pet stebrov, med drugim spremembo zakonodaje in mednarodno povezovanje. »To je zadnje opozorilo, zadnja šola o tem, kje vse smo ranljivi in kje so potrebne prilagoditve,« je ponazorila.
Opozorila pred pričakovano toplotno obremenitvijo in neurji je ob koncu junija in začetku julija večkrat izdala državna meteorološka služba. V sistemu Meteoalarm so v tem obdobju za del Slovenije izdali opozorilo druge stopnje vremenske ogroženosti, bodisi za toplotno obremenitev bodisi za neurja. Prav tako so v jugozahodni regiji 5. julija izdali oranžno opozorilo zaradi požarne ogroženosti.
Neobičajno visoke temperature na Arsu pričakujejo tudi v prvi polovici avgusta. Ozračje bodo občasno osvežile krajevne plohe in nevihte, vendar do izboljšanja hidroloških razmer ne bo prišlo. V drugi polovici tega tedna se bo vročina predvidoma nekoliko stopnjevala. Pričakovano najvišje dnevne temperature bodo dosegle okoli 35 stopinj.
Lanskoletno poročilo medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPPC) o fizikalnih osnovah podnebnih sprememb izpostavlja obsežne in hitre spremembe v ozračju. V Sloveniji je bilo vsako od zadnjih treh desetletij zaporedoma toplejše od vseh predhodnih, hkrati pa se je zmanjšala tudi višina padavin na letni ravni. V Sloveniji se bo naraščanje temperature zraka nadaljevalo, sprememba pa bo najopaznejša v zimskih mesecih.
