Ena izmed prejšnjih sej kolegija županov Spodnjega Podravja. Foto: Radio Maribor/Bratko Zavrnik
Ena izmed prejšnjih sej kolegija županov Spodnjega Podravja. Foto: Radio Maribor/Bratko Zavrnik

Župani občin, ki z več kot 68.000 prebivalci sodijo pod okrilje četrte največje upravne enote v Sloveniji, namreč ne podpirajo kakršne koli reorganizacije, ki bi njihovi upravni enoti odvzela trenutni status, zato ministrici v pismu predlagajo, da morebitne začete procese zaustavi in začne dialog z občinami.

Kot opozarjajo, reorganizirati upravne enote z ustanovitvijo le ene v vsaki izmed statističnih regij, skupaj torej 12, pri čemer bi preostale obstoječe izgubile samostojnost in bi postale izpostave, ni smiselno, saj statistične regije ne odražajo območja, na katerem obstajajo skupne potrebe prebivalstva in gospodarstva.

"To, da bi nove upravne enote od vseh izpostav prevzele reševanje nalog na področju tujcev, gradbenih zadev in podpornih nalog na področju financ in kadrov, predstavlja selitev 20 zaposlenih v Maribor, kar pomeni, da bi se storitve državne uprave oddaljile od prebivalcev v regiji ter jih prisilile na daljšo pot do upravnega organa, v najslabših primerih celo do 60 kilometrov daleč," je poudarila ptujska županja Nuška Gajšek.

Župani: Vzemite si čas, preučite, pogovarjajte se

Ministrstvo za javno upravo so zato župani pozvali, da predlog, ki ga ima na mizi, preuči še enkrat, si pred odločanjem vzame dodaten čas za razpravo na terenu ter na podlagi videnega in slišanega opravi analizo, ki bo dala odgovore, kako izboljšati kakovost in predvsem hitrost izvajanja postopkov. Občine in gospodarski subjekti morajo dejansko imeti takšno podporno okolje, v katerem delovanja ne bodo ovirali pomanjkanje kadra in zapleteni birokratski postopki. Državljanom mora biti na voljo kakovosten, predvsem pa hiter in učinkovit servis, so nanizali.

Na ministrstvu so medtem že zavrnili navedbe, da naj bi s predvideno reorganizacijo upravnih enot prebivalcem regije poslabšali dostopnost storitev, saj je namen prav boljša organiziranost poslovanja, enakomernejša obremenjenost zaposlenih ter posledično zagotavljanje bolj kakovostnih storitev z enako obravnavo vseh državljanov.

Vlada se po njihovem mnenju zavzema za modernizacijo upravnega poslovanja, katerega cilj je tudi reorganizacija in modernizacija upravnih enot. Potrdili so, da je optimizacija njihovega poslovanja v načrtu, saj je glede na raznolikost upravnih enot v praksi nujna, a ob tem poudarjajo, da so za zdaj šele v fazi zbiranja predlogov mogočih rešitev, zato je za sklepe, kot jih v pozivu predstavljajo župani Spodnjega Podravja, še veliko prezgodaj.

Kot so še dodali na ministrstvu, bo predloge mogočih rešitev oblikoval strokovni svet za trajnostni razvoj javne uprave, ki ga sestavljajo tako predstavniki zasebnega kot javnega sektorja ter tudi predstavniki reprezentativnih združenj občin.

"Nobeden od trenutnih idejnih predlogov, ki jih pretresa strokovni svet, ne vključuje zmanjšanja dostopnosti upravnih enot kot vstopnih točk za državljanke in državljane, pač pa ravno nasprotno. Ko bodo rešitve dovolj premišljene in dorečene, bomo z njimi seznanili tudi javnost," so sporočili in dodali, da oblikovanje smernic reorganizacije in modernizacije upravnih enot načrtujejo za letošnjo jesen.

Kdaj bo ptujski vodovod prenovljen

Sicer pa so se župani na kolegiju med drugim seznanili z aktualnim stanjem projektiranja celovite obnove vodovodnega sistema v Spodnjem Podravju. Kot jim je pojasnil vodja oddelka za gospodarstvo na ptujski občini Andrej Trunk, so s projektantskim podjetjem Duhovnik dokončno uskladili trase po posameznih občinah, projektanti pa še usklajujejo geodetski posnetek manjkajočih tras, kar glede na zastavljeni terminski načrt pomeni približno dva tedna zamude. Dokumentacija bo po Trunkovih besedah predvidoma izdelana in predana do konca maja.

Pokrajinska koordinatorica Zveze društev upokojencev Spodnje Podravje Silva Gorjup je županom predstavila lanske dejavnosti v sklopu programa Starejši za starejše, direktorica ptujskega zdravstvenega doma Metka Petek Uhan pa jih je pozvala k finančni pomoči za nadaljevanje dejavnosti mobilne enote, ki kot ena od zgolj dveh v državi deluje v sklopu programa za preprečevanje odvisnosti.

Petletno evropsko financiranje omenjenega programa se namreč konec aprila končuje, novega pa za zdaj še ni. Kljub temu bi po besedah Metke Petek Uhan z njim radi nadaljevali, saj bodo njihovi uporabniki zelo prizadeti, če bi bil prekinjen. Z ministrstva za zdravstvo so jim dali vedeti, da bo denar za vseslovenski projekt v prihodnje verjetno znova na voljo, do takrat pa so izvajalcem predlagali, da se začasno po finančno podporo zatečejo k občinam.

Zdravstveni dom bi za financiranje dejavnosti do konca leta potreboval dobrih 80.000 evrov. Ker za zdaj ni jasen razrez finančnih obveznosti občin, niti to, ali gre samo za 16 občin ali pa tudi za nekatere pomurske občine, je ptujska županja Nuška Gajšek dejala, da župani težko takoj zagotovijo denar iz proračunov, zato je predlagala, da denar do zagotovitve občinskih sredstev zagotovi zdravstveni dom iz presežkov preteklih let.