V svetu namiznega tenisa ste neznan obraz. Zakaj ste se odločili za kandidaturo?
Dolgo časa se že družim z ljudmi, ki so povezani z namiznim tenisom. Ko sem jih poslušal, kakšni so odnosi znotraj njihovega okolja, sem jim v šali navrgel, da potrebujejo menedžerja iz tujine, ki bi v zgodbo vstopil povsem neobremenjeno in finance postavil na zdrave temelje. V nekem trenutku, približno mesec dni pred volitvami, so ti isti ljudje potrkali na moja vrata in me začeli nagovarjati, naj kandidiram za predsednika. Sprva sem se odzval obrambno. Ko so mi rekli, da so me pripravljeni podpreti in zastaviti svoje ime, sem temeljito razmislil in se odločil, da vstopim v kandidaturo. Prišle so volitve in zgodba se odvija naprej. Imam dva interesa, in sicer, da pokrijemo dolg zveze ter da prinesem svežino in strpnost, da ne bodo vsi jezni na vse.
Mar ni nenavadno, da se potegujete za predsednika športne panoge, ki je v rdečih številkah?
Prihajam iz sveta gospodarskega prava, kjer so stvari kristalno jasne. Namiznoteniški delavci pa živijo v zgodbi, za katero lahko rečem, da miselno izhaja še iz prejšnjega sistema. Ko trošijo, si vzamejo pravice, dolžnosti pa jemljejo preveč zlahka, češ, bomo že kako. Dejstvo je, da namiznoteniška zveza porablja več sredstev, kot jih prejema. V treh do štirih urah vsakodnevnega dela, kolikor ga namenim svoji novi funkciji, sem prišel do spoznanja, da klubom ni jasno, da vodijo podjetje. Vsak klub mora imeti natančen izračun, koliko ustvari fiksnih stroškov, in to deliti z urami, ki jih v mesecu oddelajo. Tako dobi ovrednoteno minimalno urno postavko za preživetje. Če želi še kaj zaslužiti, mora urno postavko dvigniti. Takšen način razmišljanja je v slovenskem namiznem tenisu zaenkrat povsem tuj.
V kakšnih dolgovih je NTZS?
Primož Butinar, ki je moj tesni sodelavec, je zagrizel v zgodbo. V tem trenutku lahko rečem, da imamo 85 odstotkov podatkov, kje se nahajamo. Dohodki Namiznoteniške zveze Slovenije so postavljeni relativno enostavno. Sedemdeset odstotkov sredstev prejme iz javnih sredstev, nekaj malega od članarin društev, ostalo pa od sponzorjev. Kot sem rekel na izredni volilni skupščini, sem pričakoval, da minus znaša okoli sto tisoč evrov. V tem trenutku pa znaša okoli 40.000 evrov, a niso všteti vsi decembrski računi, ki bodo zapadli še januarja in februarja. Namizni tenis ni formula ena, kjer lahko prideš do vsakega sponzorja, temveč potrebuješ prijatelja, da mu zgodbo predstaviš in ponudiš. Doslej se je trošilo do nezavesti, dokler bom predsednik jaz, pa bomo poslovali čisto in transparentno. Edino merilo bodo številke. Če bo novi sistem obravnavanja financ vzdržen, bo dobro, če ne, bomo morali zmanjšati stroške ali iti v stečaj. Tretje možnosti ni.
Pravite, da je sponzorje mogoče dobiti le na osnovi osebnih poznanstev. Torej menite, da ni mogoče tržiti Darka Jorgića, ki je član elitne svetovne deseterice, v širšem okolju?
Slovenija je specifična država, v kateri sta nacionalna športa alpsko smučanje in smučarski skoki. V namiznem tenisu Jorgić res odstopa. A če bi na Tromostovju vprašali tisoč ljudi, ali poznajo Darka Jorgića, bi bil odstotek … raje ne povem na glas, bi bil pa vesel, če se motim. Namizni tenis je šport zaprtega kroga ljudi. Zato mislim, da je potencialni krog sponzorjev relativno majhen.
NTZS letno pridobi okoli 40.000 evrov sponzorskih sredstev. Koliko jih lahko obljubite vi v enem letu predsedovanja?
Z vodenjem medicinskega centra sem se marsikaj naučil, zagotovo pa v Sloveniji nisem marketinška avtoriteta. Ob sebi imam ekipo ljudi, ki se ukvarja z marketingom. Naredili bomo vse, da privabimo vse potencialne kandidate, ki bi jih na kakršen koli način lahko pripeljali v zgodbo. Pogovarjal sem se že s številnimi potencialnimi sponzorji. Ne bi govoril o številkah, limit pa je le nebo. Zelo hitro bomo videli, koliko sredstev smo sposobni pripeljati.
Kakšna je bila predaja poslov z Marjanom Hribarjem?
Ni je bilo. Me je pa Hribar dan po volitvah poklical in mi čestital. Prejšnji teden sva se za 45 minut dobila v Mariboru. Vesel bom, če bo pripravljen sodelovati še naprej. Prosil sem ga, da bi nam pomagal ohraniti obstoječe sponzorske pogodbe. Nisem predsednik, ki je najbolj pameten na svetu in udriha po vsem, kar je bilo včeraj.
Bližajo se volitve za predsednika OKS - ZŠZ. Na čigavi strani bo namiznoteniška zveza?
Do mene sta pristopila Tomaž Barada in Franjo Bobinac. Z obema smo opravili kulturen in prijeten dialog. Obema sem povedal, da osebno nikogar ne favoriziram. Večina članov namiznoteniške zveze podpira Barado. Ker sem prvi med enakimi, bom na volilni skupščini podprl njihovo mnenje. Osebno bom tudi kandidiral za delovna telesa znotraj OKS, saj je lažje sodelovati, če imaš z ljudmi osebni kontakt.
Na izredni volilni skupščini ste omenili, da si želite oživiti namiznoteniški center, kakršen je bil pred leti na Otočcu. Lahko obljubite, da boste v enem letu že pokazali osnutke izpeljave projekta?
Obljubiti tega ne morem, saj še nimam pravega občutka, koliko si slovenski namizni tenis centra resnično želi. Če bo prišla konkretna pobuda, ki bo imela realno osnovo, bomo na zvezi pomagali in šli v akcijo. To bom v prvi vrsti storil prek Olimpijskega komiteja Slovenije in glavnega opremljevalca zveze Tibharja.