Preučujejo možnosti večjega odkopa, pa tudi uvoza premoga
Potem ko je vlada sredi julija razglasila prvo stopnjo ogroženosti na področju proizvodnje električne energije, o ukrepih razmišljajo tudi v Premogovniku Velenje. Kot so sporočili, preučujejo možnosti povečanja strateških zalog premoga na deponiji, hkrati pa tudi možnost uvoza premoga za dodajanje velenjskemu lignitu.
Kot so poudarili v Premogovniku Velenje, se več držav, tudi Nemčija in Avstrija, vračajo k premogu, »zaradi česar se povečuje uvoz premoga iz tretjih držav. Tudi Vlada RS je preko SDH pozvala vse energetske objekte, da poskrbijo za zadostno in pravočasno pripravljenost sistemskih virov in zalog za delovanje v kriznih razmerah.«
Po Elaboratu o zalogah premoga Premogovnika Velenje znašajo geološke zaloge premoga okoli 350 milijonov ton in še dodatnih 200 milijonov ton v samem nahajališču premoga v Šaleški dolini. Aktualne odkopne zaloge na dan 31. 12. 2021 znašajo 102 milijona ton in po navedbah vodstva velenjskega premogovnika zadoščajo za »normalno obratovanje Premogovnika Velenje še vsaj 20-30 let«. Dodali so, da pa je omejitev letni izkop premoga, ki ga s trenutnim številom zaposlenih ne morejo bistveno preseči, prav tako ne morejo odpreti novega odkopnega polja: »Priprava novega odkopnega polja namreč zahteva najmanj tri leta izgradnje dodatnih šestih kilometrov objektov, za kar bi potrebovali približno 200 dodatno usposobljenih zaposlenih, ob obstoječem načrtu, ki znaša pet kilometrov letno.«
15-milijonska škoda
Dodatno težavo velenjskemu premogovniku predstavljajo posledice stebrnega udara 25. julija. Ta je po prvih ocenah povzročil okoli 15 milijonov evrov škode. Okoli 500 metrov jamskih objektov je popolnoma uničenih, dobrih 500 metrov objektov je tako uničenih, da so neuporabni ali uporabni v zelo omejenem obsegu, še 350 metrov jamskih objektov in 10 križišč pa je treba sanirati. Posledice bo leto dni odpravljalo od 60 do 70 zaposlenih.
Že zdaj vedo, da bo imel stebrni udar precejšen vpliv na proces proizvodnje. Zato preučujejo možnost uvoza premoga za dodajanje v Teš poleg velenjskega lignita. »Poudarjamo, da ne gre za nadomeščanje velenjskega premoga, temveč izključno za dodajanje od osem do deset odstotkov energijske vrednosti. V trenutnih izrednih razmerah, ki so predvsem posledica zunanjih dejavnikov, je razmislek o uvozu energenta, ki bo zagotovil zanesljivost oskrbe z električno energijo, nujen ter v celoti skladen s pričakovanji našega lastnika in sklepi Vlade RS.«
V Premogovniku Velenje so sicer že večkrat povedali, da je zalog dovolj in da se letnica izstopa iz premoga, ki je zdaj postavljena na 2033, lahko prestavi. A ponovno opozarjajo: »Premogovnik Velenje je s tehničnega vidika sposoben odkopavati tudi po omenjeni letnici ob pogoju zadostnih vlaganj v prihodnjih letih tako v opremo kot v zaposlene, pri čemer je zaradi same izdelave jamske infrastrukture, ki omogoča izkop, treba letnico opredeliti mnogo let vnaprej oziroma najkasneje do leta 2025.«
