Komisija za etiko in integriteto Sodnega sveta je ugotovila, da izjava sodnika Branka Masleše, ki je bila decembra lani objavljena na uradnem Twitterju Vrhovnega sodišča RS, ne predstavlja kršitve X. načela (ugled) Kodeksa sodniške etike. Po mnenju vrhovnega sodnika Jana Zobca sodnik res ne more nositi odgovornosti za zapise PR službe Vrhovnega sodišča – je pa še kako sporno, da tvit o vložitvi tožbe in napovedi, kaj bo sodnik z dosojenim zneskom odškodnine počel, na svojem Twitterju objavi institucija, torej vrhovno sodišče. “Taka izjava na uradnem Twitterju najvišje sodne institucije spodjeda zaupanje v njeno sposobnost, da bo v potencialnem sporu odločila neodvisno in nepristransko,” je ocenil Zobec.
“Izjava sodnika, da bo vložil tožbo, odškodnino pa nakazal v dobrodelne namene, ki jo sodišče, na katerem opravlja sodniško službo, s sodnikovim soglasjem objavi na svojem Twitterju kot odgovor na očitke medijev, da sodnik ne izpolnjuje pogojev za opravljanje sodniške službe, ne predstavlja kršitve X. načela (Ugled) Kodeksa sodniške etike,” se glasi načelno mnenje Komisije za etiko in integriteto Sodnega sveta. Spomnimo, pobudnik je menil, da je sodnik z izjavo, ki je bila objavljena z njegovim soglasjem na Twitterju Vrhovnega sodišča RS, kršil načelo ugleda Kodeksa sodniške etike –in tako je menil tudi marsikdo drug – a komisija očitno meni drugače.
Če se vrnemo nazaj v lanski december – šlo je za to, da so vrhovnega sodnika Branka Maslešo precej motila vprašanja glede njegove izobrazbe oziroma kvalifikacij, potrebnih za opravljanje sodniškega dela. Masleša v tistem času ni želel pojasnjevati, še manj pa dokazovati svoje usposobljenosti – pač pa je novinarjem raje zagrozil s tožbami in to kar prek Twitterja Vrhovnega sodišča. Komisija sicer meni, da ni mogoče govoriti o ugrabitvi uradnega Twitterjevega računa sodišča. “Tudi očitki, da sodnik z objavljenim tvitom z napovedjo tožbe grozi in ustrahuje novinarje ter posega v njihovo neodvisnost, niso utemeljeni. Objava izjave sodnika, ki zase ve, da ima diplomo in pravosodni izpit, ne predstavlja pritiska na to, da novinarji nehajo ‘raziskovati’, ampak naj nehajo pisati zanj in za sodstvo škodljive neresnice,” so zapisali v mnenju.
Vprašanje obstoja diplom sodnikov je, upoštevajoč zakonsko predpisan postopek izvolitve, v katerem se presoja izpolnjevanje pogojev za zasedbo sodniškega mesta, odveč. Vrhovni sodnik bo glede zapisanih neresnic vložil tožbo. Znesek odškodnine bo nakazal v dobrodelne namene.
— Vrhovno sodišče Republike Slovenije (@vrhovno) December 6, 2021
Po mnenju vrhovnega sodnika Jana Zobca je odločitev Komisije za etiko in integriteto Sodnega sveta pričakovana. Zobec tudi meni, da sodniku samemu tu res ni kaj očitati. Svoje mnenje argumentira s pojasnilom, da tvit ni objavljen na njegovem Twitterju, ampak na računu Vrhovnega sodišča, sodnik pa ne more nositi odgovornosti za zapise PR službe Vrhovnega sodišča. “Sodnik lahko, mislim, tudi izjavi, da bo zoper nekoga vložil tožbo in sme tudi verjeti v svoj uspeh s tožbo ter to javno povedati. Itak v svoji zadevi ne bo sodil. Do tod ni nič spornega,” je komentiral Zobec.
Je pa po Zobčevem mnenju še kako sporno, da tvit o vložitvi tožbe in napovedi, kaj bo sodnik z dosojenim zneskom odškodnine počel, na svojem Twitterju objavi institucija, torej Vrhovno sodišče. Vrhovno sodišče je najvišje sodišče v državi in tako sporočilo ustvarja videz, da je zadeva že vnaprej odločena v korist sodnika. Pomeni namreč, da se je Vrhovno sodišče o utemeljenosti tožbe že izreklo. Gre za javno prejudiciranje zadeve s strani najvišjega sodišča v državi. Taka izjava na uradnem Twitterju najvišje sodne institucije spodjeda zaupanje v njeno sposobnost, da bo v potencialnem sporu odločila neodvisno in nepristransko. Videz nepristranskosti je s tako izjavo vsekakor prizadet. Odgovornost za tak tvit pa je seveda na tistem, ki ga je na svojem uradnem računu objavil.
“Ravnanje Branka Masleše, razen nerazumevanja demokracije, odraža prepotentnost celotne sodniške kvazi-elite. Groziti novinarjem s tožbo ni združljivo s sodniško etiko,” je komentiral nekdanji sodnik Zvjezdan Radonjić, ki še večji problem vidi v dejstvu objave zasebnega sporočila sodnika na uradnem mediju sodstva, kar aplicira njegov zasebni problem na celotno sodno mrežo, ki na ta način posredno stopa v njegov bran, osebno prepotenco razprši na celoten sistem. “Gre torej za najvišjo možno obliko sprenevedanja te komisije, v kateri nimajo sposobnosti za oblikovanje vsaj najnižje stopnje intelektualnega diskurza, pa je odločba v tolikšni meri intelektualno podhranjena, da se zastavlja vprašanje, kako nizko so sposobni pasti ter vsakič znova preseneti nad umsko podhranjenostjo,” je še ocenil.
Tvit je bil objavljen s sodnikovim soglasjem kot odziv na vse prispevke in pisanje v medijih
Na ustni predstavitvi stališč na seji komisije (drugi odstavek 32. člena poslovnika) je Masleša pojasnil, da so se vprašanja in očitki v zvezi z njegovo diplomo začeli pojavljati po objavi sodbe v zadevi Balkanski bojevnik, kar izhaja iz medijskih objav 3. 12. 2021 in 5. 12. 2021, med vrsticami pa iz teh objav izhaja trditev, da nima diplome. Po navedbah komisije je Masleša še pojasnil, da to ni njegov tvit. Po prejemu novinarskih vprašanj se je v skladu z ustaljenim postopkom nanj obrnila Služba za odnose z javnostmi pri Vrhovnem sodišču RS, ki je pripravila odgovor, s katerim je soglašal.
Glede presoje si je Sodni svet pilatovsko umil roke
Vrhovni sodnik Branko Masleša konec septembra odhaja v pokoj – letos je namreč dopolnil 70 let, kar je po zakonu za sodniško službo skrajni rok za upokojitev. Zgodba o njegovih kvalifikacijah je do danes na nek način ostala brez epiloga: “Skladno s predpisi s področja izvolitev sodnikov in imenovanj na sodniška mesta Sodni svet ni pristojen preverjati izpolnjevanja formalnih pogojev kandidatov za sodniško mesto, ko gre za izbirne postopke, ki so pravnomočno že zaključeni,” je Sodni svet konec januarja zapisal v svojem stališču. Ob tem so dodali, da v teh okvirih Sodni svet tudi ni pristojen presojati verodostojnosti in pristnosti listine, ki naj bi dokazovala doseženo stopnjo izobrazbe (potrdila o diplomiranju), niti pravne veljavnosti potrdila o pravosodnem izpitu, ki ju je ob svoji kandidaturi na sodniško mesto predložil Branko Masleša kot kandidat za sodnika. Prav tako se ni razjasnilo podobne situacije glede sodnice Jasminke Jaše Trklja, ki naj bi pravosodni izpit, tako kot Masleša, opravljala v nekdanji SFRJ. Spomnimo, celo Vrhovno sodišče se je (večkrat) izreklo, da pravosodni izpiti republik nekdanje SFRJ v Sloveniji niso veljavni.
Sara Bertoncelj