Slovenija

Po slovenskih gozdovih se potepa nov ris

Uredništvo , 18.05.22 ob 18:38

Z genetskimi analizami so ugotovili, da je na novo izpuščen risji samec oče Katalina, risa, ki je bil prav tako izpuščen iz ograde Snežnik.

Po slovenskih gozdovih se potepa nov ris

Včeraj so v snežniške gozdove spustili risa Bliska. Kot je zapisano na uradni spletni strani projekta LIFE Lynx, v katero je aktivno vključenih 5 držav, je bil risji samec pripeljan iz Romunije in nameščen v karantenski ogradi na območju Snežnika. V času prilagajanja so zanj skrbeli lovci iz lovišča s posebnim namenom Jelen, skupaj z veterinarjem in člani projektne ekipe LIFE Lynx.

Bliska so poimenovali osnovnošolci na OŠ Dragotina Ketteja iz Ilirske Bistrice.

Projekt LIFE Lynx je doslej v naravo izpustil 14 risov, in sicer štiri na Hrvaškem in deset v Sloveniji. Vse ponovno naseljene rise spremljajo s telemetričnimi ovratnicami GPS, s katerimi spremljajo, kako se risi integrirajo v populacijo. Rok Černe, vodja projekta LIFE Lynx na Zavodu za gozdove Slovenije, pojasnjuje, da “risa vključimo v populacijo, ko vzpostavi teritorij na območju, kjer so prisotne tudi samice, oziroma ko z genetskimi analizami potrdimo, da je imel potomce”. Med drugim so ugotovili, da je bilo pet od osmih risov, izpuščenih na območju Dinaridov v Sloveniji in na Hrvaškem (Alojzije, Boris, Goru, Emil in Katalin), uspešno vključenih v dinarski del populacije. Pet risov, ki so jih izpustili lani v Alpe, je pa na dobri poti, da se pridruži populaciji.

Blisk, Foto: LIFE Lynx, Aleš Pičulin

Risja družina je spet združena v naših gozdovih

Blisk, ki je star približno šest let, ni prvi ris, ki so ga v sklopu projekta izpustili v gozdove. Z genetskimi analizami so ugotovili, da je na novo izpuščen risji samec oče Katalina, risa, ki je bil prav tako izpuščen iz ograde Snežnik in je svoje ozemlje vzpostavil na območju Menišije in Rakitne planote.

“Ko doselimo rise, ki so med seboj v bližnjem sorodu, ne dobimo enakega učinka, kot če bi doselili nesorodne rise. Sin polovico svoje DNK dobi od očeta, tako da pri doselitvi obeh dobimo podoben učinek za populacijo, kot če bi preselili enega in pol nesorodnega risa. Seveda pa lahko imata dva osebka več potomcev kot eden, kar pomeni več ‘preseljenih genov’, vključenih v našo, sicer ogroženo populacijo, tako da je učinek tudi pri takšni doselitvi sorodne živali znaten in pomemben,” je pojasnil Tomaž Skrbinšek z biotehniške fakultete.