REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Porazno: Volivci v Sloveniji v prvem krogu med sedmimi kandidati izbrali - dva goreča zagovornika vojne

Porazno: Volivci v Sloveniji v prvem krogu med sedmimi kandidati izbrali - dva goreča zagovornika vojneFotomontaža: Anže Logar in Nataša Pirc Musar pred »ognjemetom« - skladiščem ukrajinske vojske v Kalinivki. Vir: MMC, Telegram, posnetek zaslona

Prvi krog volitev za predsednika Slovenije se je odvrtel v skladu s pričakovanji.

Med sedmimi kandidati sta se v drugi krog volitev 13. novembra uvrstila Anže Logar in Nataša Pirc Musar.

Ko preštejejo še glasovnice po pošti bodo končni izidi sicer znani čez dober teden dni, vendar to ne bo spremenilo rezultata.

Anžeta Logarja je v prvem krogu ob 51,06-odstotni udeležbi podprlo 33,96 odstotka volivcev, Natašo Pirc Musar pa 26,87 odstotka, kažejo delni neuradni izidi volitev po preštetih 99,93 odstotka glasovnic.

Ker nobeden ni dobil potrebne več kot 50-odstotne večine, se bosta pomerila v drugem krogu volitev, ki bo 13. novembra.

O samih volitvah in o tem, kako usodne so, je bilo sicer pred volitvami in po njih povedanih veliko vznesenih besed.

Rezultati volitev po prvem krogu VIr: MMC, posnetek zaslona
Rezultati volitev po prvem krogu. Vir: MMC, posnetek zaslona

»Od današnjega dne naprej odločamo, kje bo Slovenija čez pet let. Možnosti imamo več, lahko se še naprej delimo na leve in desne, sam pa mislim, da sta pomembni predvsem dve stvari – dialog in zmagovalni duh,« je ob zmagi v prvem krogu volitev dejal Logar in dodal, da je napočil čas, »da si podamo roke«, in da nehamo iskati tisto, kar nam pri nekom ni všeč, ampak poiščemo, kar nas povezuje.

»Dajmo priložnost skupnemu duhu, izzivi, ki so pred nami, so preveč tvegani, da bi se v naslednjih petih letih še naprej delili. Cilj je boljša Slovenija, uspešnejša Slovenija, s podjetnim duhom in takšna, ki je državljanom v ponos,« je še poudaril.

Eden od obeh kandidatov bo na koncu res zmagal, toda Slovenija bo po odhodu katastrofalnega Boruta Pahorja, to je jasno že sedaj, s slabo izbiro nekaj več kot polovice volivcev - znova samoporažena.

»Verjamem, da je Slovenija sposobna preseči razdelitev, predvsem si ne želim, da bi se nas delilo po preteklosti. Iskreno si želim, da se lahko poenotimo na strateških temah, tam je nujno soglasje med levimi in desnimi. Kot nestrankarska kandidatka se bom za to borila še naprej,« pa je napovedala drugouvrščena kandidatka na predsedniških volitvah Nataša Pirc Musar, ki si tudi v drugem krogu želi dostojnih soočenj in govora, kot je po njenem mnenju prevladoval v prvem krogu.

»Vendarle pa se moramo zavedati, da bo šlo v drugem krogu za spopad vrednot,« je poudarila.

Kdo bo na koncu predsednik bo odločalo pet predsedniških kandidatov, ki se niso uvrstili v drugi krog in so oddali 330 tisoč glasov.

Vsi predsedniški kandidati pa se še niso odločili, koga bodo podprli v drugem krogu, toda glede na izražena stališča v prevolilni kampanji je tu v prednosti Nataša Pirc Musar.

Na tretje mesto se je namreč na nedeljskih volitvah z več kot 132 tisoč glasovi uvrstil kandidat SD-ja in Gibanja Svoboda Milan Brglez. Tako Gibanje Svoboda kot tudi SD sta Nataši Pirc Musar že napovedala podporo.

Rezultati volitev po prvem krogu VIr: MMC, posnetek zaslona
Rezultati volitev po prvem krogu. Vir: MMC, posnetek zaslona

Predsednik NSi-ja Matej Tonin pa je dejal, da bo sam glasoval za Anžeta Logarja, medtem ko se bodo v stranki NSi o tem še odločili.

Tistih, ki niso volili predsednika je bilo skoraj toliko kot tistih, ki so ga. Mnogi med tistimi, ki niso volili, med vsemi ponujenimi kandidati sploh niso našli nobenega, ki bi se jim zdel primeren.

V Levici se o podpori niso izrekli.

Koordinator Levice Luka Mesec pa je zatrdil, da Logarja ne bodo podprli.

Zato bodo volivci Levice v drugem krogu – verjetno z nekoliko stisnjenimi zobmi – vendarle podpri Natašo Pirc Musar.

Vladimir Prebilič je dejal, da javno pa ne bo podprl nobenega kandidata.

V stranki Resni.ca, ki je lansirala presenetljivo uspešno Sabino Senčar, pa se o morebitni podpori enemu ali drugemu kandidatu še niso odločali.

Težava tokratnih slovenskih predsedniških volitev ni toliko v tem, da so volivci že od začetka kampanje zelo trdno stali za predvsem dvema kandidatoma, pač pa tudi v tem, da skoraj polovica volivcev iz takšnih ali drugačnih razlogov na volitve ni odšla.

Tistih, ki niso volili predsednika je bilo skoraj toliko kot tistih, ki so ga.

Kar z drugimi besedami lahko tudi pomeni, da mnogi med tistimi, ki niso volili, med vsemi ponujenimi kandidati sploh niso našli nobenega, ki bi se jim zdel primeren.

Drug problem ob sedanjih volitvah kaže kratek preblisk z informacijo o tem, kako so kandidati ocenjevali najpomembnejše zunanjepolitično vprašanje, ki bo v veliki meri odločalo o tem, kako bo Slovenija kot država živela v prihodnjih letih.

Gre pa seveda za vprašanje o tem, ali podpirajo mir ali vojno v Ukrajini.

Edini kandidat, ki je podpiral mirovna prizadevanja in je prvima dvema izbrancema ljudstva prišel vsaj blizu je bil Milan Brglez – vendar je zasedel šele tretje mesto.

Oba v prvem krogu zmagovita kandidata pa zagovarjata – vojno v Ukrajini. Vojno s še več vsakovrstne vojaške pomoči »napadeni« državi, ki je v bistvu orodje v rokah ZDA in poligon za njeno posredniško vojno proti Rusiji.

Oba v prvem krogu zmagovita kandidata pa goreče zagovarjata – vojno v Ukrajini.

Vojno s še več vsakovrstne vojaške pomoči »napadeni« državi, ki je v bistvu orodje v rokah ZDA in poligon za njeno posredniško vojno proti Rusiji.

To je seveda tragično.

Narodi včasih v samo nekaj mesecih spoznajo, kaj je res in kaj ne.

Na začetku vojne na primer Rusi niso večinoma verjeli, da je Ukrajina država, ki predstavlja eksistencialno nevarnost za Rusijo, kot je to trdil predsednik Ruske federacije Vladimir Putin.

Komu škodujejo sankcije? Vir: Zajem zaslona, Twitter

Po osmih mesecih vojne je vse drugače.

Po sankcijah in valovih rusofobije na Zahodu, lažni propagandi zahodnih medijev, cenzuri ruskih medijev v Evropski uniji, slikah pobitih ruskih otrok in sploh civilistov v Donbasu, mučenih ruskih vojakih, ciničnih izjavah ameriškega predsednika Joeja Bidna, razstrelitvi plinovodov Severni tok 1 in 2, ki iz Rusije vodijo do Evrope – večina Rusov zdaj meni, da je Ukrajina res država pod nadzorom Washingtona in njenih nacističnih zločincev pod taktirko Kijeva, ki jo je potrebno očistiti z brizantnim eksplozivom.

In da je Putin še preblag v tem spopadu.

V Sloveniji pa se večina javnosti v osmih mesecih od začetka vojne očitno ni naučila prav ničesar.

V Sloveniji se večina javnosti v osmih mesecih od začetka vojne očitno ni naučila prav ničesar. Večina vojno v Ukrajini še vedno ocenjuje enako napačno, kot prvega dne, ko se  je vojna začela.

Večina vojno v Ukrajini še vedno ocenjuje enako napačno, kot prvega dne, ko se  je vojna začela.

Večina podpira kandidate, ki so vneti zagovorniki ameriške zunanje politike, verjamejo stereotipom, zagovarjajo ameriško posredniško vojno v Ukrajini, opravičujejo sankcije, ki škodijo Sloveniji...

In – seveda v imenu visokih »vrednot« zahodne civilizacije – podpirajo »obrambo« Ukrajine pred »agresijo« Rusije.

Boks Ukrajine in Rusije - v škodo Evrope...
Dvoboj Ukrajine in Rusije - v škodo Evrope... Vir: Zajem zaslona, Twitter

Ob tem vrsta zadev, o kateri so se kandidati izrekali v predvolilni kampanji sploh ni povezana z delom predsednika države.

Zunanja politika pa seveda je zelo ozko delovno področje predsednika države, ki Slovenijo predstavlja, poveljuje njenim oboroženim silam, imenuje veleposlanike in tako naprej.

Na tem področju bo torej Slovenija v drugem krogu izbirala med kandidatoma, ki se opirata na mite, stereotipe ali celo laži in zato zagovarjata zgrešene »rešitve problemov.«

Kdor slabo oceni situacijo ali nek problem pa ga seveda ne more niti popraviti. Prav nasprotno.

Ni seveda popolnoma vseeno, kako bodo volivci glasovali v drugem krogu, kajti pri Pirc-Musarjevi kot samostojni kandidatki obstaja - zaradi njenega poznavanja pomena človekovih pravic in svobode govora ter prava, čeprav ne ravno mednarodnega - vsaj še kanček upanja, da bo v prihodnjih mesecih in letih, ko se bo morda otresla obrambne protiruske poze, (ki si jo je morda morala pred rusofobno slovensko javnostjo nadeti tudi zaradi lastništva »Ruske dače«) - spoznala svojo napako in vendarle spremenila svoje mnenje o ukrajinski vojni.

Pri Pirc Musarjevi obstaja vsaj še kanček upanja, da bo morda spoznala svojo napako, pri Logarju, ki pri svojih pogledih slepo sledi ideologiji SDS, pa te možnosti seveda ni.

Pri Logarju, ki pri svojih pogledih slepo sledi ideologiji SDS in Janezu Janši pa te možnosti seveda ni.

Toda vsaj v tem trenutku je seveda res, da je izbira v drugem krogu za volivce precej slaba.

V bistvu lepo kaže, kako tudi demokracije niso brez napak.

Volivci v Sloveniji lahko namreč v drugem krogu, zaradi volje večine, izbirajo le še med dvema zagovornikoma vojne.

S tem pa bodo tudi sami kot večina na koncu izbrali in potrdili pot, ki po Sloveniji prinesla krizo, brezposelnost in revščino.

Eden od obeh kandidatov bo na koncu res zmagal, toda Slovenija bo po odhodu katastrofalnega Boruta Pahorja, to je jasno že sedaj, s slabo izbiro nekaj več kot polovice volivcev - najverjetneje znova samoporažena.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke