Umar napoved gospodarske rasti za letos zvišal na 1,8 odstotka

Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je zvišal napoved gospodarske rasti Slovenije za letos. Po novem napoveduje 1,8-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), potem ko je v jesenski napovedi pričakoval 1,4-odstotno rast. Napoved za leto 2024 je poslabšal za 0,1 odstotne točke na 2,5 odstotka.

Umar je napoved gospodarske rasti za letos zvišal na 1,8 odstotka, 
potem ko je v jesenski napovedi pričakoval 1,4-odstotno rast. Foto: STA
Umar je napoved gospodarske rasti za letos zvišal na 1,8 odstotka, potem ko je v jesenski napovedi pričakoval 1,4-odstotno rast. Foto: STA

LJUBLJANA > Od jeseni se je negotovost glede oskrbe z energenti in cenovnih gibanj zmanjšala, skladno s tem so se izboljšali obeti za gospodarsko rast v najpomembnejših trgovinskih partnericah, ki pa bo zlasti letos in tudi v prihodnjih dveh letih znatno nižja kot lani, so zapisali na Umarju.

Urad pričakuje nadaljnjo zmerno rast investicij, podprto z javnimi sredstvi in sredstvi EU, ter šibko rast izvoza in zasebne potrošnje, ki pa bosta ponovno hitreje naraščala v drugi polovici leta.

Letos pričakujejo postopno umirjanje inflacije, ki bo v prvih letošnjih mesecih ostala razmeroma visoka. Ob odsotnosti zunanjih šokov se bo prihodnje leto inflacija nadalje postopno umirjala, proti dvema odstotkoma pa bi se lahko znižala šele po letu 2024, so navedli.

Potem ko je bila v povprečju lanskega leta inflacija 8,8-odstotna, Umar za letos pričakuje 7,1-odstotno, za leto 2024 4,2- odstotno in za leto 2025 2,4-odstotno povprečno inflacijo.

Rast zaposlenosti in padanje brezposelnosti se bosta letos umirila, veliko pomanjkanje delovne sile pa tudi v prihodnjih dveh letih ne bo dopuščalo vidnejše rasti zaposlenosti, ocenjujejo na uradu.

Kot izpostavljajo, so tveganja za uresničitev napovedi zaradi manjše negotovosti v mednarodnem okolju manj izrazita in bolj uravnotežena kot pred nekaj meseci. Kljub temu negotovost še vedno ostaja velika, povezana pa je predvsem s potekom vojne v Ukrajini in razmerami na energetskih trgih.

Med tveganji za nižjo gospodarsko rast so tudi morebitno daljše vztrajanje inflacije na visoki ravni, vplivi podnebnih sprememb ter geopolitične in pandemične razmere.


Najbolj brano