Ruski parlament uvedel stroge kazni za delovanje proti interesom Rusije

V članku povzemamo relevantne informacije o dogajanju v Ukrajini na 133. dan vojne.
Fotografija: Ruski parlament je uvedel stroge zaporne kazni za pozive k delovanju proti nacionalni varnosti in kazensko odgovornost za vzdrževanje »zaupnega« sodelovanja s tujci. FOTO: Kirill Kudryavtsev/Afp
Odpri galerijo
Ruski parlament je uvedel stroge zaporne kazni za pozive k delovanju proti nacionalni varnosti in kazensko odgovornost za vzdrževanje »zaupnega« sodelovanja s tujci. FOTO: Kirill Kudryavtsev/Afp

21.21 Ruski parlament uvedel stroge kazni za delovanje proti interesom Rusije

Ruski parlament je uvedel stroge zaporne kazni za pozive k delovanju proti nacionalni varnosti in kazensko odgovornost za vzdrževanje »zaupnega« sodelovanja s tujci, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ob tem so poslanci podprli tudi ustanovitev novega »patriotskega« mladinskega gibanja.

Javni pozivi k delovanju proti varnosti Rusije bodo kaznovani z zaporno kaznijo do sedem let, vzpostavitev in vzdrževanje »zaupnega« sodelovanja s tujcem ali mednarodno organizacijo ter pomoč pri delovanju proti interesom Rusije pa naj bi se odslej v Rusiji kaznovalo z do osmimi leti zapora.

Nova zakonodaja nekoliko spominja na sovjetsko obdobje, ko so bili stiki med Rusi in tujci strogo nadzorovani. Poslanci so zaostrili tudi zakonodajo o izdaji in vohunjenju - zbiranje, shranjevanje in posredovanje informacij, ki jih je mogoče uporabiti proti ruski vojski, se bo obravnavalo kot oblika vohunjenja in se bo kaznovalo z 10 do 20 leti zapora.

»Zakonodajne spremembe so ustrezen in pravočasen odgovor na izzive, s katerimi se trenutno sooča naša država,« je v izjavi, ki jo je danes objavil spodnji dom ruskega parlamenta, dejal poslanec Vasilij Piskarev.

Ruska invazija na Ukrajino je sicer v zadnjem času povzročila nadaljnje omejevanje svobode govora in medijev v tej državi ter odhajanje tujih in neodvisnih ruskih novinarjev, aktivisti pa se bojijo, da bo nova zakonodaja uporabljena za zadušitev še zadnjih ostankov upora proti oblasti, navaja AFP.

Ruski poslanci so ob tem danes odobrili tudi zakonsko podlago za ustanovitev novega domoljubnega mladinskega gibanja, kar po navedbah AFP prav tako nekoliko spominja na mladinske organizacije iz sovjetskih časov. Predsednika Vladimirja Putina naj bi domnevno prosili, da bi osebno vodil nadzorni odbor gibanja.

»Država mora ustvariti pogoje, ki prispevajo k vsestranskemu duhovnemu, moralnemu, intelektualnemu in telesnemu razvoju otrok, k učenju domoljubja, državljanske odgovornosti in spoštovanja odraslih,« so zapisali avtorji zakonodajnega predloga.

Organizacija naj bi bila odprta za vse otroke od šestega leta dalje, financirala pa jo bo država. Pričakuje se, da bodo v njeno delo tesno vključeni regionalni guvernerji. Sodelovanje v gibanju bo prostovoljno.

19.17 Ukrajinsko ministrstvo odpravilo omejitve gibanja za nabornike

Ukrajinsko obrambno ministrstvo je moškim med 18. in 60. letom starosti v torek prepovedalo zapustiti domače okrožje, generalštab vojske pa je medtem na Facebooku zaprosil za razumevanje. Po številnih kritikah je danes ministrstvo razveljavilo svojo odločitev, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Vrhovni poveljnik ukrajinske vojske Valerij Zalužni je obvestilo o razveljavitvi objavil na telegramu. Glede tega vprašanja se je od oboroženih sil distanciral celo predsednik Volodimir Zelenski in ob tem pozval k preklicu ukaza.

V skladu z uredbo bi moški, stari med 18 in 60 let, potrebovali dovoljenje lokalnega vojaškega naborniškega urada, če bi želeli zapustiti okrožje, v katerem so registrirani.

Veliko Ukrajincev ne živi v kraju, kjer imajo prijavljeno stalno prebivališče, po ruski invaziji pa je na deset tisoče nabornikov pobegnilo v varnejše zahodne dele Ukrajine.

Moškim med 18. in 60. letom starosti je bilo sicer prepovedano zapustiti državo že z uvedbo vojnega stanja v Ukrajini pred več kot štirimi meseci, mejni policisti pa redno zadržujejo moške, ki poskušajo prečkati mejo v Moldavijo ali sosednje države EU.

13.17 Lavrov: Razkritje pogovora med Putinom in Macronom kršilo diplomatski bonton

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je danes obsodil objavo klica med francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom pred izbruhom vojne v Ukrajini. Lavrov je to dejanje med obiskom Vietnama označil za kršitev diplomatskega bontona, poroča francoska tiskovna agencija AFP.  Podrobnosti zaupnega klica, ki je potekal le nekaj dni pred začetkom ruske invazije na Ukrajino, je razkrila televizijska postaja France 2 v dokumentarnem filmu o ravnanju francoskega predsednika v tem konfliktu. V luči razkritja je Lavrov opozoril, da diplomatski bonton ne predvideva enostranskega uhajanja takšnih posnetkov. Hkrati pa je poudaril, da se Rusija zaradi vsebine pogovora med voditeljema nima česa sramovati.

12.32 Plaže v Odesi poleti ostajajo zaprte zaradi nevarnosti min

Plaže v ukrajinskem obalnem mestu Odesa bodo to poletje zaprte, med drugim zaradi nevarnosti min, je v torek sporočil guverner Odese Maksim Marčenko. Plavajoče mine so po njegovih besedah že povzročile več smrtnih žrtev, do teh tragedij pa je prišlo zaradi neupoštevanja varnostnih ukrepov. »Naša glavna naloga je rešiti življenja ljudi. Zato smo skupaj z mestnim svetom Odese sprejeli odločitev, da bodo plaže ostale zaprte. Ljudi prosim, da so z nami v tej zadevi strpni,« je v video nagovoru na Telegramu dejal Marčenko, poroča ruska tiskovna agencija Tass. Župan Odese Genadij Truhanov je prejšnji teden povedal, da so se oblasti lotile projekta vzpostavitve varnih območij na mestnih plažah z ograditvijo določenih območij z mrežami. Po njegovih besedah niti nacionalna policija niti policijske patrulje ali občinski stražarji niso bili kos naraščajočemu številu kopalcev.

Ursula Von der Leyen. FOTO: Patrick Hertzog/AFP
Ursula Von der Leyen. FOTO: Patrick Hertzog/AFP

12.03 Von der Leyen: EU se mora pripraviti na popolno ustavitev dobave ruskega plina

Evropska unija se mora po besedah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen pripraviti ne le na zmanjšano dobavo plina iz Rusije, ampak tudi na morebitno popolno ustavitev. Kot je opozorila danes v Evropskem parlamentu, ruski predsednik Vladimir Putin energijo očitno uporablja kot orožje, zato se moramo pripraviti tudi na to možnost. »Pripraviti se moramo na nadaljnje prekinitve oskrbe s plinom iz Rusije, celo na popolno ustavitev,« je bila v nagovoru evropskim poslancem jasna von der Leynova, ki je spomnila, da se z delno ali popolno ustavitvijo plina iz Rusije že sooča 12 držav članic.

Obenem je napovedala, da bo komisija sredi tega meseca predstavila načrt ukrepanja EU za primer tovrstnih izrednih razmer. »Države članice že razpolagajo z nacionalnimi načrti ukrepov. To je dobro, a potrebujemo evropsko usklajevanje in skupno ukrepanje,« je dejala po poročanju nemške tiskovne agencije DPA. Treba je zagotoviti, da se bo v primeru popolne ustavitve dobav iz Rusije, plin, ki bo na razpolago, stekal tja, kjer ga bodo najbolj nujno potrebovali, je poudarila. »Poskrbeti moramo za evropsko solidarnost. In zaščititi moramo notranji trg ter dobavne verige industrije,« je izpostavila in spomnila na grenko lekcijo pandemije covida-19, kako nevarni so lahko egoizem, protekcionizem, zapiranje meja in prepovedovanje izvoza.

Zatrdila je še, da prizadevanja za iskanje novih zanesljivih dobaviteljev plina dobro napredujejo. Od marca se je tako uvoz utekočinjenega zemeljskega plina v Evropo iz drugih držav v primerjavi z letom pred tem povečal za 75 odstotkov, uvoz iz ZDA se je celo skoraj potrojil. Povprečen mesečni uvoz ruskega plina se je medtem v primerjavi z lani zmanjšal za tretjino, povzema dpa.

11.30 Boji v vaseh okoli Lisičanska se nadaljujejo

Ukrajinski guverner Luganska je danes zjutraj povedal, da se boji nadaljujejo v vaseh okoli Lisičanska. Sergej Gajdaj je na telegramu dejal, da so »nekatera naselja že dvakrat pod enim ali drugim nadzorom.« Ponovil je, da je do 15.000 civilistov ostalo v Lisičansku in 8.000 v Severodonecku in dodal, da je »današnje videoposnetke iz Lisičanska boleče gledati.« Dodal je, da »Rusi napredujejo predvsem zaradi dejstva, da so boljši v topništvu, s katerim uničujejo mesta in obrambne položaje.«

11.04 Prva rotacija ukrajinskih vojakov prispela v Združeno kraljestvo

Prva rotacija ukrajinskih vojakov je nedavno prispela na usposabljanje v Združeno kraljestvo, je v torek sporočil britanski obrambni minister Ben Wallace. Cilj tega programa je usposobiti do 10.000 novih ukrajinskih rekrutov, London pa Kijevu prav tako namenja vojaško pomoč v višini 2,3 milijarde funtov (2,7 milijarde evrov). »Usposabljanje bo potekalo na vojaških poligonih v severovzhodni, jugozahodni in jugovzhodni regiji. Izvajali ga bodo pripadniki 11. brigade za pomoč varnostnim silam,« je sporočil Wallace.

Ukrajinski vojaki bodo opravljali tečaje, ki temeljijo na osnovnem usposabljanju vojakov v Združenem kraljestvu. To vključuje usposabljanje o orožju, prvo pomoč na bojišču, terensko delo, taktiko patruljiranja in izobraževanje o pravu oboroženih spopadov. Vsak tečaj bo trajal več tednov, je še sporočil Wallace. Dodal je, da je cilj Združenega Kraljestva povečati obseg in pogostost teh tečajev v skladu z ukrajinskimi zahtevami. London se po njegovih besedah z mednarodnimi partnerji dogovarja tudi o možnostih širšega sodelovanja v tem programu. Program usposabljanja ukrajinskih sil pod vodstvom oboroženih sil Združenega kraljestva je prejšnji mesec na obisku v Kijevu napovedal britanski premier Boris Johnson.

10.49 Ukrajina vložila prošnjo za članstvo v OECD

Ukrajina je vložila prošnjo za pridružitev Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), je v torek sporočil ukrajinski premier Denis Šmihal. Kot je dodal, je članstvo v OECD eden od temeljev za uspešno obnovo in razvoj države, poroča nemška tiskovna agencija DPA.  »Ukrajina deli vsa načela organizacije in želi čim prej postati njena članica,« je na telegramu zapisal Šmihal, medtem ko je generalni sekretar OECD Mathias Cormann na twitterju pojasnil, da bo prošnjo Ukrajine zdaj obravnaval Svet OECD »po običajni poti«.

OECD s sedežem v Berlinu je mednarodna organizacija z 38 državami članicami, ki so zavezane načeloma predstavniške demokracije in tržnega gospodarstva. Večina članic pripada skupini razvitih držav z visokim dohodkom na prebivalca. Med njimi so npr. Nemčija, ZDA in Japonska, pa tudi Mehika in Čile. Slovenija je polnopravna članica OECD od leta 2010. Ukrajina je že pred začetkom ruske invazije pred več kot štirimi meseci veljala za eno najrevnejših evropskih držav glede na dohodek na prebivalca.

08.43 Kitajska pripravljena poglobiti sodelovanje z Rusijo

Kitajska je pripravljena poglobiti sodelovanje z Rusijo v večstranskih okvirih, vključno z G20, je ruskemu veleposlaniku na Kitajskem Andreju Denisovu povedal namestnik kitajskega zunanjega ministra Ma Zhaoxu, navaja Guardian. Kitajska je prav tako pripravljena okrepiti strateško usklajevanje z Rusijo in razširiti praktično sodelovanje na različnih področjih, je Ma povedal Denisovu na srečanju v torek, v skladu z izjavo kitajskega zunanjega ministrstva v sredo, kot poroča Reuters. Uradniki so se srečali na Svetovnem mirovnem forumu v Pekingu, kjer je ameriški veleposlanik na Kitajskem Nicholas Burns dejal, da je največja grožnja svetovnemu redu ruska vojna v Ukrajini.

Uničena stavba v Lisičansku. FOTO: Alexander Ermochenk/Reuters
Uničena stavba v Lisičansku. FOTO: Alexander Ermochenk/Reuters

07.38 Guverner Donecka poziva 350.000 ljudi k evakuaciji

Guverner vzhodne regije Doneck je 350.000 civilistov pozval k evakuaciji zaradi neizbežne ruske ofenzive, poroča Guardian. Poziv prihaja dan po tem, ko je ruski predsednik Vladimir Putin razglasil zmago pri zavzetju sosednje vzhodne province Lugansk. Zdaj je splošno prepričanje, da namerava Rusija stopnjevati svojo ofenzivo v Donecku, zaradi česar so oblasti več kot četrt milijona prebivalcev pozvale k evakuaciji. Guverner Donecka Pavlo Kirilenko je dejal, da je 350.000 ljudi, ki so ostali v provinci Doneck, potrebno odstraniti, da rešijo svoja življenja in da se ukrajinski vojski omogoči boljša obramba mest pred ruskim napredovanjem. O usodi celotne države bo namreč odločala regija Doneck. »Ko bo ljudi manj, se bomo lahko bolj osredotočili na sovražnika in opravljali naše glavne naloge.«

image_alt
Bitka za območje Donecka bo ključna

Med tem iz Slovjanska poročajo o množičnih napadih z granatami. Ubiti sta bili najmanj dve osebi, sedem pa je bilo ranjenih. Župan mesta Vadim Lyakh je prav tako prebivalce pozval k evakuaciji, potem ko so ruske sile napadle trg in stanovanjsko območje. Ukrajina se je pred tem umaknila iz Lisičanska, kar je spodbudilo špekulacije, da se bo Rusija zdaj osredotočila na Slovjansk in Kramatorsk na jugu, dve glavni mesti v Donecku, ki jih še vedno brani Ukrajina. Bitka za Slovjansk bo verjetno naslednja ključna tekma v boju za Donbas, saj se ruske sile približujejo mestu Doneck na 16 km, je sporočilo ministrstvo za obrambo Združenega kraljestva.

07.30 Lavrov pozval k zaščiti mednarodnega prava

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je vse strani na svetu pozval, naj si prizadevajo za zaščito mednarodnega prava, saj se »svet razvija na zapleten način«, njegove besede povzema Guardian. Lavrov je govoril na srečanju s svojim vietnamskim kolegom Bui Thanh Sonom v sredo v Hanoju. »Vietnam je ključni partner (Rusije) v ASEAN ... in odnosi obeh držav temeljijo na zgodovini in njunem skupnem boju za pravičnost,« je na srečanju dejal Lavrov, pri čemer je imel v mislih Združenje držav jugovzhodne Azije. Vietnam in Rusija imata tesne vezi še iz časa Sovjetske zveze in Hanoj ​​doslej ni obsodil ruske vojne v Ukrajini. Obisk Lavrova v Hanoju prihaja v času, ko državi obeležujeta deseto obletnico njunega »celovitega strateškega partnerstva«. Ruski zunanji minister naj bi ta teden odletel v Indonezijo, da bi se udeležil srečanja zunanjih ministrov G20.

Preberite še: