Starejši jedo več zelenjave

O pomenu zdrave in starosti primerne prehrane veliko slišimo in tudi prav je, da prehranjevanje prilagodimo svojim letom in zdravstvenemu stanju. Številne fiziološke spremembe in kronična obolenja, ki jih prinese starost, so lahko resno tveganje za podhranjenost. Zato je treba prehrano starostnikov skrbno načrtovati, pri čemer so lahko v določeni meri v pomoč priporočila, pravijo strokovnjaki. Dejstvo je, da z uravnoteženo in pravilno načrtovano prehrano starejši ljudje podaljšajo zdravo življenjsko dobo in si tako omogočijo kakovostnejše življenje.


 

Večkrat na dan po malem

Zdrava in uravnotežena prehrana ima pomembno vlogo pri ohranjanju vitalnosti in zdravja pri starejših, pravijo strokovnjaki na nacionalnem portalu o hrani in prehrani. Ker se s starostjo znižujejo potrebe po energiji, medtem ko naraščajo potrebe po nekaterih hranilih, predvsem beljakovinah, so njihova priporočila, da starejši uživajo čim več hranilno bogatih živil, sadje, zelenjavo, beljakovinska živila, izogibajo pa naj se hranilno revnejšim in energijsko bogatim živilom, kot so ocvrta hrana in slaščice. Tudi velikost obrokov se z leti spreminja. Strokovnjaki priporočajo manjše, ki naj bodo enakomerno porazdeljeni čez dan: zajtrk, kosilo in večerjo ter dva vmesna za malico. Sestavljeni naj bodo iz polnozrnatih žit in žitnih izdelkov, ki so dober vir ogljikovih hidratov in prehranskih vlaknin, zelenjave in sadja, ki so vir vitaminov in mineralov, ter drugih zaščitnih snovi, mesa in drugih biološko vrednih beljakovin, rib, ki vsebujejo kakovostne maščobe in beljakovine, mleka in mlečnih izdelkov, ki vsebujejo kakovostne beljakovine in nekatere vitamine in minerale, kakovostnih maščob ter obilico vode oziroma nesladkanega čaja. Pet obrokov na dan starejšim ljudem zagotavlja enakomerno oskrbo s hranili, hkrati pa se izognejo pretiranim občutkom lakote in sitosti.


 

Prehrana in imunski sistem

V času pandemije so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje začeli raziskavo vpliv pandemije na življenje (Panda). Posebno pozornost so namenili izbranim dejavnikom življenjskega sloga, kot so telesna dejavnost, spanje in prehrana. Ker vsi ti vplivajo na delovanje imunskega sistema in so povezani s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, so ugotavljali, kako se prehranjujemo. Zelenjava je poleg sadja pomemben vir vitaminov, mineralov, prehranskih vlaknin ter drugih koristnih snovi, ki ugodno vplivajo na zdravje in delovanje imunskega sistema. Zaradi nizke energijske gostote je koristna tudi pri vzdrževanju telesne teže. Rezultati so spodbudni: kar četrtina vprašanih (24,8 odstotka) je v času pandemije uživala več sveže ali fermentirane zelenjave, kot sta kislo zelje in repa. Največ takih, skoraj 44 odstotkov, je v starostni skupini od 65 do 74 let, žensk v večjem deležu kot moških. Nakazuje se, da je ta navada v času pandemije porasla tudi v skupini ljudi s kroničnimi obolenji, med katerimi 30,7 odstotkov oseb poroča o povečanem uživanju več zelenjave, po tej pa so najverjetneje posegli zaradi splošnega prepričanja o njenih koristih za izboljšanje imunskega sistema, so pokazali rezultati NIJZ.