Združenje Železnodobna pot po Podonavju so predstavili v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. Poleg novomeškega muzeja sta med pristopnimi ustanovitelji iz Slovenije še Narodni muzej Slovenije in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Predstavnik zavoda, arheolog Matija Črešnar, je povedal, da želijo arheološke ugotovitve in najdbe predstaviti širši javnosti ter hkrati spremeniti dojemanje arheološke dediščine. Povezati želijo dediščino, promocijo in turizem in oblikovati turistične izdelke, "ki bodo jasno pokazali, da je arheološka dediščina vsej prej kot mrtva", je poudaril.

Železna doba: čas številnih sprememb
Arheološka dediščina je polna podatkov, ki jih lahko uporabijo za predstavitev, kako so ljudje živeli v preteklosti in s čim so se ukvarjali. Izrabili bi sicer radi celotne arheološke pokrajine in arheološko dediščino pri ljudeh tako rekoč ponotranjili, je dodal Črešnar. Za železnodobno dediščino so se odločili zaradi njene bogate zastopanosti na Slovenskem, ker je bila železna doba v prvem tisočletju pred našim štetjem čas sprememb poselitvene slike, pogrebnih obredij in družbene strukture. Pojavili so se tudi nove metalurške in gradbene tehnologije ter načini umetniškega izražanja, je še pojasnil.

Sanjin Mihelić, predsednik združenja in direktor Arheološkega muzeja iz Zagreba, je navedel, da združenje korenini v večletnem strokovnem sodelovanju partnerskih ustanov in predstavlja trajnostni izid mednarodnega projekta Iron-Age-Danube. Med tem pa se je med partnerji oblikovala pobuda, da bi v sodelovanju s projektom Routes4U Sveta Evrope razvili novo transnacionalno kulturno pot, je še dodal Mihelić.

Družna predstavitev, promocija in trženje
Železnodobna pot po Podonavju sicer povezuje in omogoča skupno predstavitev, promocijo in trženje arheoloških krajin, najdišč in muzejev, ki predstavljajo dediščino železne dobe v Podonavju. Zaradi vzpostavitve trdnih vezi in mednarodne mreže na področju arheološke dediščine med ustanovami Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije pa je nastalo združenje Železnodobna pot po Podonavju. Združenje z 11 ustanovitelji ima sedež v Zagrebu.

Priznanje Sveta Evrope za Železnodobno pot po Podonavju

Podelitev certifikata Kulturna pot Sveta Evrope
Pri tem za zdaj sodeluje šest držav članic. Končno število članic naj bi naraslo na 11 držav, zdajšnje število 25 partnerjev pa želijo razširiti na več kot 100. Oblikovati želijo lastno blagovno znamko, okrepiti lastno prepoznavnost in tovrstno turistično ponudbo. Mihelić je še opozoril, da je projekt Železnodobna pot po Podonavju letos dobil certifikat Kulturna pot Sveta Evrope, s katerim se je pridružil preostalim 44 kulturnim potem EU-ja.

Železnodobno naselbino Cvinger pri Dolenjskih Toplicah
Kustosinja Dolenjskega muzeja Petra Stipančić je povedala, da je Dolenjski muzej pomembna točka na omenjeni železnodobni poti, ki hrani, skrbi, poučuje in predstavlja bogato dolenjsko železnodobno dediščino. Hkrati spodbuja kulturni turizem, promovira Novo mesto in preostala dolenjske železnodobna najdišča. V Železnodobno pot po Podonavju oziroma Iron Age Danube route so vključili železnodobno naselbino Cvinger pri Dolenjskih Toplicah s tematsko arheološko potjo. Z različnimi prireditvami, razstavami in projekti pa arheološko dediščino popularizirajo in strokovno preučujejo, je še povedala kustosinja.