DL: Turki in Novo mesto - Frančiškani in priimki

31.10.2023 | 12:00

Pogovor z novomeškima zgodovinarjema Matjažem Štihom in Mitjo Sadkom je vedno zanimiv, poln duhovitih domislic. (Foto: I. Vidmar)

Kaj so Turki počeli v naših krajih in kakšen je bil njihov vpliv na razvoj Novega mesta – Zakaj ga niso zavzeli

Pogovor z novomeškima zgodovinarjema Matjažem Štihom in Mitjo Sadkom je vedno zanimiv, poln duhovitih domislic. Njun pogled na preteklost ni nikoli dolgočasen, tako da njun klepet o zgodovinskih temah, povezanih z Novim mestom, na Novomeških poletnih večerih postaja že tradicionalen. Tokrat sta z Vesno Kelbl Canavan govorila o Turkih.

Po uvodni predstavitvi nastanka in zgodovine Osmanskega cesarstva, turške osvojitve Bizanca, prestolnice klasičnega rimskega cesarstva in več kot tisoč let prestolnice bizantinskega cesarstva, danes pa glavnega mesta sodobne Turčije, turških osvajanj in vpadov v naše kraje, sta se govornika dotaknila njihovega vpliva na Novo mesto.

»Turki Novega mesta niso nikoli resno oblegali. Med turškimi vpadi na našem območju mesta nikoli niso bila cilj njihovih napadov. Vpade so izvajali akindžije, poseben rod turške vojske, lahka konjenica, oborožena z meči. Akindžije niso bili pravi Turki, ampak pripadniki podjarmljenih narodov, v naših krajih največkrat Bosanci. Njihov cilj je bil ropati in sejati paniko. Vzeli so, kar je bilo kaj vredno. Najdragocenejše so bile ženske, device, ki so se v Turčiji dobro prodale. Starce in otroke so navadno pobili. Za osvajanje mest niso bili primerno oboroženi. Če bi bil to njihov cilj, bi sem poslali redno turško vojsko in slabo utrjena mesta, kakršno je bilo Novo mesto, bi bila osvojena v nekaj urah,« je dejstvo, da Novo mesto nikoli ni bilo resno oblegano, pojasnil Mitja Sadek. Od krajev na našem območju so Turki osvojili le Ribnico, Lož in Gutenwerth, trg pri Dobravi, kjer je zdaj Drama.

Novo mesto pa je turška osvajanja čutilo posredno. Mesto je veliko pridobilo s prihodom frančiškanov, ki so k nam pred Turki pribežali iz Bosne in tu zgradili samostan ter med drugim prevzeli izobraževanje, Marija Terezija pa jim je leta 1746 zaupala vodenje gimnazije, ki so jo potem vodili 124 let.

Matjaž Štih je pojasnil tudi vlogo Turkov in Vojne krajine pri razcvetu Novega mesta, ki je vrhunec dosegel sredi 16. stoletja in se končal po letu 1574 z začetkom gradnje Karlovca, kamor se je potem iz Novega mesta premaknila vojaška posadka, namenjena obrambi dežele pred Turki. »V temelje obzidja v Karlovcu so vgradili 900 turških glav, pri gradnji pa so sodelovali tudi številni Dolenjci,« je kruto početje in sodelovanje naših prednikov pri njem pojasnil Matjaž Štih.

Velik vpliv na tedanje dogajanje v naših krajih, predvsem v Beli krajini in Žumberku, ki je tedaj spadal še pod Kranjsko, danes pa je del hrvaškega ozemlja, so imeli tudi Uskoki. »Danes bi jim rekli tudi migranti, ki so se v naše kraje umaknili pred turško nevarnostjo. Rekli so jim tudi Vlahi, bili so živinorejci in večinoma pravoslavci. Pri nas so dobili poseben status, bili so vojaki in ni jim bilo treba plačevati davkov. K nam so prinesli svoje navade in svojo kulturo, za njimi pa so ostali številni priimki, kot so Horvat, Hrovat, Beg, Turk, Žunič, Adlešič, Badovinac, Krkovič, Južnič in drugi,« je še en posreden vpliv Turkov na naše kraje predstavil Mitja Sadek.

Članek je bil objavljen v avgustovski tiskani številki Dolenjskega lista

I. Vidmar