Foto: EPA
Foto: EPA

V času predsedovanja Slovenije EU-ju so v okviru ministrstva za okolje in prostor na vseh ravneh dogovarjanj in pogajanj izvedli okoli 120 dogodkov oz. sestankov. To brez upoštevanja koncev tedna pomeni najmanj en tak dogodek dnevno, je poudaril Vizjak na novinarski konferenci, ki je potekala v spletni obliki.

Spomnil je, da so epidemične razmere omogočale izvedbo praktično vseh dogodkov v živo, "kar še posebej krepi učinkovitost dogovarjanja, izmenjave mnenj, ter prispeva k rezultatom".

Med konkretnimi dosežki je poudaril julijski politični dogovor med Svetom EU-ja in Evropskim parlamentom o spremembi aarhuške uredbe. Isti mesec je Evropska komisija na neformalnem svetu na Brdu pri Kranju prvič predstavila predloge v paketu Pripravljeni na 55. Cilj tega paketa je znižanje izpustov ogljikovega dioksida EU-ja za 55 odstotkov do leta 2030.

Na podnebni konferenci ZN-a v škotskem Glasgowu COP26 novembra je Slovenija "v mednarodnem prostoru odigrala zelo dejavno vlogo, kar je zagotovo prispevalo tudi k pomembnim dosežkom tega dogodka", je dejal Vizjak. "Kot Evropa smo nastopali enotno, kar za pretekle podnebne konference žal ni držalo. Že oktobra smo na zasedanju v Luksemburgu na svetu sprejeli sklepe, ki so dajali EU-ju enotna pogajalska izhodišča," je spomnil.

Dogovor iz Glasgowa, kjer se je zaključil proces oblikovanja knjige pravil za izvajanje pariškega sporazuma, bo po oceni Vizjaka omogočil popolno izvajanje tega mednarodnega sporazuma. Spomnil je na povečane obljube razvitih držav na področju finančne podnebne pomoči, krepitev ambicij na področju naslavljanja podnebnih sprememb ter spremljevalne dogovore, kot je tisti o zmanjšanju izpustov metana, o izstopu iz premoga in o ohranitvi gozdov.

Na področju biotske raznovrstnosti se je odvilo 15. zasedanje pogodbenic konvencije ZN-a o biotski raznovrstnosti, kjer je EU zagovarjala ambiciozne cilje za prihodnji svetovni okvir biotske raznovrstnosti. EU je dosegla dogovor o prihodnjem okoljskem akcijskem programu, ki podaja smernice za okoljsko in podnebno politiko do leta 2030. Intenzivno je tekla tudi obravnava uredbe o baterijah in odpadnih baterijah.

Na področju onesnaževanja morij so postavljeni temelji za nadaljnja pogajanja za pripravo globalnega pravno zavezujočega instrumenta, ki bo naslovil tudi vprašanje onesnaževanja morij s plastiko, je nadaljeval Vizjak. V Turčiji so na zasedanju pogodbenic barcelonske konvencije dosegli razglasitev celotnega Sredozemlja za območje nadzora nad emisijami žveplovih oksidov. Sprejeti so bili tudi srednjeročna strategija okoljskega programa Združenih narodov, akcijski načrt za Mediteran za obdobje 2022–2027 in strateški akcijski program za ohranjanje biotske raznovrstnosti po letu 2020. Slovenija je bila ob tem potrjena za gostiteljico naslednjega zasedanja.

Slovenija bo pripravila tudi naslednje zasedanje pogodbenic vodne konvencije leta 2024 in prevzela predsedovanje konvenciji v obdobju od leta 2024 do leta 2027, so sklenili na letošnjem zasedanju te konvencije v Ženevi.

Vizjak je vodil tudi neformalno srečanje evropskih ministrov, pristojnih za urbani razvoj, na katerem so podprli nadaljevanje izvajanja urbane agende EU-ja s sprejetjem ljubljanskega dogovora.