Odziv Zahoda na vojno v Ukrajini razkril dvojna merila glede človekovih pravic
V Amnesty International (AI) so objavili letno poročilo za leto 2022, v katerem so zbrane informacije o stanju človekovih pravic po vsem svetu, ena od 155 vključenih držav je tudi Slovenija.
»Ruska invazija na Ukrajino je srhljiv primer, kaj se lahko zgodi, ko države mislijo, da lahko brez posledic zaničujejo mednarodno pravo in kršijo človekove pravice,« je ob izidu poročila dejala Agnès Callamard, generalna sekretarka AI.
V letnem poročilu opozarjajo na dvojna merila glede človekovih pravic po svetu in na neuspeh mednarodne skupnosti pri izvajanju in zaščititi človekovih pravic in univerzalnih vrednot.
Pozdravljajo oster odziv mednarodne skupnosti na rusko agresijo v Ukrajini, hkrati pa opozarjajo, da je ta v očitnem nasprotju z odzivom na hude kršitve človekovih pravic v drugih državah, vključno z Izraelom, Savdsko Arabijo in Egiptom.
Uresničevanje pravice do svobode izražanja, zbiranja in zborovanja
Poročilo razkriva, da so bile v letu 2022 v več državah znova ogrožene pravice žensk in pravica do protesta.
V Sloveniji so imeli v Amnesty International v letu 2022 med drugim skrbi glede uresničevanja pravice do svobode izražanja, zbiranja in zborovanja.
Na mednarodni ravni so sprožili tako imenovano nujno akcijo, v kateri so članstvo in aktivistično bazo z vsega sveta pozvali, naj se s svojimi podpisi zavzamejo za Jašo Jenulla.
Oblasti pod vlado Janeza Janše so namreč od njega terjale ogromno povračilo stroškov za policijsko spremljanje protestov, ki se jih je udeleževal v letih 2020 in 2021. Kot menijo v AI, je bilo to popolnoma nesprejemljivo, saj je dolžnost policije, da omogoča proteste. Pod novo vlado so bile tožbe umaknjene.
Pozdravili Pahorjevo opravičilo izbrisanim
V AI so pozdravili, da se je februarja lani predsednik Borut Pahor uradno, v imenu države, opravičil več kot 25.000 ljudem, ki so bili 30 let prej neustavno izbrisani iz registra stalnih prebivalcev. K temu so ga v AI skupaj z drugimi pozivali že dlje časa.
»Opravičilu navkljub si več kot polovici izbrisanih do danes še ni uspelo urediti statusa ali prejeti odškodnino. Tudi zato smo konec leta v sodelovanju z Mirovnim inštitutom sprožili novo peticijo, s katero oblasti pozivamo k čimprejšnji pripravi zakonskih ukrepov, ki bodo omogočili povrnitev statusa in popravo krivic vsem izbrisanim,« je opozorila direktorica slovenske AI Nataša Posel.
