Janša je v odgovorih na poslanska vprašanja včeraj v parlamentu govoril tudi o prizadevanjih nekaterih, "da bi se sredstva, ki si jih je Slovenija izpogajala za naslednje sedemletno obdobje, zamrznila", kar je označil za zavržno početje.
Pri tem je omenil evropsko poslanko Tanjo Fajon, s čimer naj bi šla čez rob, ampak je to po njegovih besedah "del političnega diskurza". Bolj kritičen pa je bil do pisma s tovrstno vsebino, ki naj bi ga v Bruselj poslal Šketa.
"Zdaj, ko pa smo v zadnjih dneh slišali, da je generalni državni tožilec poslal v Bruselj pismo, na podlagi katerega se zahteva pogojevanje oziroma zamrznitev teh sredstev, pa moram reči, da to meji na državni udar," je dejal Janša.
Šketa je nato v izjavi za medije očitke kategorično zavrnil. Kot je dejal, ni niti evropski glavni tožilki Lauri Kövesi niti komurkoli drugemu "niti pisno niti ustno predlagal kakršnegakoli ukrepanja zoper Slovenijo".
Osrednji namen pisma Kövesijevi je bil "seznanitev z dejstvi in okoliščinami ter stališči, ki so bila vsa že brez izjeme pred tem večkrat predstavljena in izražena v javnosti", je zatrdil.
"Omenjeno pismo je bilo poslano na njeno prošnjo, da jo seznanimo z vsemi ukrepi, ki lahko vplivajo na samostojnost in neodvisnost državnega tožilstva in državnih tožilcev," je dejal in poudaril, da lahko status tožilstva iz vsake države članice, ki se je pridružila evropskemu javnemu tožilstvu, vpliva na učinkovitost njegovega delovanja.
Pismo, ki ga je Šketa tudi predložil novinarjem, nosi datum 20. januarja. Teden dni pozneje je generalni državni tožilec obiskal sedež evropskega javnega tožilstva (EPPO), kjer je s Kövesijevo razpravljal tudi o načrtovanih spremembah kazenskega zakonika. V EPPO so takrat izrazili zaskrbljenost zaradi predvidenih sprememb, ki da bi lahko vplivale tudi na učinkovitost delovanja evropskega tožilstva.
Janša je sicer včeraj glede domnevnih pozivov k blokiranju sredstev za okrevanje za Slovenijo izpostavil tudi evropskega komisarja iz Slovenije Janeza Lenarčiča in zatrdil, da iz zapisnika enega od kolegijev Evropske komisije iz julija izhaja, da se je Lenarčič pridružil "tistim, ki bi pogojevali ta sredstva".
Lenarčič je v nedavnem pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju glede tega zatrdil, da slovenskega načrta za okrevanje ni nikoli nihče hotel blokirati. Je pa spomnil, da je sam že pred lanskim julijem opozarjal na nevarnost, da bi nadaljnje nefinanciranje STA in neimenovanje evropskih delegiranih tožilcev lahko privedlo do težav Slovenije pri koriščenju evropskih sredstev.