Ameriška vojska je v noči na četrtek izvedla svojo največjo operacijo v Siriji v več kot dveh letih. Specialne enote na severozahodu države so v nočnih urah napadle dvonadstropno stanovanjsko hišo, kjer je živel vodja teroristične organizacije Islamska država (IS) Abu Ibrahim Al Hašimi Al Kuraši. Ta se je ob tem razstrelil z bombo ter ubil sebe in člane svoje družine, je danes dejal ameriški predsednik Joe Biden. Eksplozija je bila po navedbah neimenovanih predstavnikov vlade za ameriške medije tako silovita, da je telesa Al Kurašija ter drugih vrglo iz hiše na okoliške ulice na obrobju mesta Atmeh, ki leži tik ob meji s Turčijo, petdeset kilometrov zahodno od Alepa.
Skupno je bilo po navedbah sirskih reševalcev ubitih najmanj trinajst ljudi, med njimi šest otrok in štiri ženske. Koliko od teh je bilo članov Al Kurašijeve družine, sprva ni bilo jasno. Več ljudi je bilo ranjenih, med njimi deklica, katere sorodniki so bili ubiti v napadu, so sporočili člani organizacije Bele čelade. Med Američani po podatkih Pentagona žrtev ni bilo.
Kdo je bil Al Kuraši
Po podatkih prebivalcev se je ob prihodu Američanov s helikopterji vnel srdit ulični boj, ki je trajal dve uri. Lokalne prebivalce so prek zvočnikov pozivali, naj se umaknejo. Ameriški predstavniki pravijo, da so ob tem izselili družino, ki je živela v spodnjem nadstropju stavbe in naj ne bi bila povezana z dejavnostmi 45-letnega vodje IS.
Islamska država v zadnjem obdobju ni bila več v središču pozornosti mednarodne javnosti. Leta 2014 in 2015 je zasedla velika prostranstva v Siriji in Iraku, do konca leta 2017 pa se je po posredovanju iraških enot ob pomoči tujine ozemlje samooklicanega kalifata skrčilo na vsega dva odstotka prejšnjega. Od leta 2013 je Islamsko državo vodil Abu Bakr Al Bagdadi, ki so ga ZDA leta 2019 izsledile v Siriji blizu mesta, kjer je potekal tokratni napad. Al Bagdadi se je med ameriško operacijo razstrelil.
Nasledil ga je Al Kuraši, Iračan, ki je služil v vojski v času Sadama Huseina. Ko je ta leta 2003 po napadu ZDA padel z oblasti, se je pridružil Al Kaidi. Američani so ga ujeli in končal je v iraškem zaporu, kjer je spoznal Al Bagdadija. Po izpustitvi naj bi se vrnil k Al Kaidi, potem pa prešel v Islamsko državo in imel pomembno vlogo pri zavzetju Mosula, kar je bilo eno najodmevnejših dejanj IS. Pripisujejo mu veliko odgovornosti za poboj Jazidov na severu Iraka leta 2014. Postal je številka dve IS, po ameriškem napadu na Al Bagdadija pa številka ena.
Občasno IS še kaže zobe
V zadnjem času se je spet ugibalo, ali se IS krepi na ruralnih območjih Iraka in Sirije, kjer ni pravega sistema oblasti. Posebej odmeven pa je bil njen nedavni napad na največji zapor na severu Sirije v mestu Hasaka, kjer je bilo zaprtih več tisoč oseb, povezanih z IS.
V zadnjem času je bila izpostavljena tudi izpostava IS v Afganistanu, Islamska država province Korasan, ki je prevzela odgovornost za teroristični napad na letališče v Kabulu lani avgusta med kaotičnim ameriškim umikom. Ubitih je bilo 170 civilistov in 13 ameriških vojakov. V povračilnem ameriškem napadu v Afganistanu je očitno prišlo do napačne identifikacije in je bilo ubitih deset civilistov, od teh sedem otrok, kot je po svoji preiskavi zapisal The New York Times.
O vodstvu IS se sicer ne ve veliko, Kuraši celo nikoli ni nagovoril njenih pripadnikov, kot to počnejo voditelji terorističnih organizacij prek videoposnetkov ali kako drugače. Charles Lister z Bližnjevzhodnega instituta s sedežem v Washingtonu je za Reuters ocenil, da ima skupina verjetno v Siriji in Iraku skupaj še nekaj tisoč članov, da pa je to zelo težko oceniti. Mnogi so se po padcu kalifata tudi vrnili v prejšnje življenje in se lahko ob priložnosti spet pojavijo, ocenjujejo analitiki.