REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Večernji list se posmehuje: Ribolov v slovenskem morju, ki si ga prisvaja Hrvaška, za slovenske ribiče še vedno prepovedan!

Večernji list se posmehuje: Ribolov v slovenskem morju, ki si ga prisvaja Hrvaška, za slovenske ribiče še vedno prepovedan!Arbitražna meja in kruta realnost - Slovenija nemočna pred hrvaško samovoljo. Vir: Zajem zaslona, Twitter, Večernji list

Polom zunanjepolitične strategije Slovenije pri uveljavljanju arbitraže je svoj vrhunec dosegel s tragikomičnim slavjem slovenskih politikov na južni meji skupaj s hrvaškimi »kolegi.«

Znova smo priča le enostranskemu popuščanju slovenskih vlad. In to je daleč od evropske prakse iskanja vzdržnih in za vse sprejemljivih kompromisov.

Da je slovenska zunanja politika glede tega vprašanja - ob katerem je MZZ pod vodstvom Tanje Fajon dvignilo belo zastavo (kljub temu, da se je Tanja Fajon ob kandidaturi za mesto evropske poslanke zaklinjala, da Hrvaške brez priznanja arbitraže ne bo pustila v schengen!) - zašla v slepo ulico, pa kažejo najnovejši posmehljivi medijski zapisi iz Hrvaške.

Objave v hrvaškem tisku namreč potrjujejo, da se kljub mehčanju slovenskih stališč do hrvaškega vstopa v schengen v zadnjih nekaj letih v ničemer niso omehčala vsaj hrvaška stališča do slovenskih ribičev.

Očitno je, da smo znova priča le enostranskemu popuščanju slovenskih vlad. In to je daleč od evropske prakse iskanja vzdržnih in za vse sprejemljivih kompromisov.

Zavaze Tanje Fajon v času, ko je bila poslanka v Evropskem parlamentu so bile očitno kratkega daha. Vir: Zajem zaslona, Vijesti.ba  

Režim ribolova v severnem Jadranu in Piranskem zalivu ostaja nespremenjen, saj nanj vstop Hrvaške v schengensko območje ne vpliva. To pa pomeni, da ostaja – sporen.

Arbitražno sodišče je leta 2017 sicer veliko večino Piranskega zaliva prisodilo Sloveniji in določilo tudi 2,5 navtične milje široko območje stika Slovenije z odprtim morjem, t. i. junction.

Hrvaška pa arbitražne razsodbe še vedno ne priznava in trdi, »da je bil proces kontaminiran«, ter vztraja pri sredinski črti v Piranskem zalivu kot morski meji.

Vir: Zajem zaslona

V resnici pa je Zagreb poskusil nepravilno odstopiti od arbitražnega sporazuma, ki zato – še vedno velja, enako kot je veljavna arbitražna razsodba o meji, ki pa je Hrvaška ne priznava.

Zato zagrebški Večernji list sedaj posmehljivo ugotavlja, da se z vstopom Hrvaške v schengenski sporazum za ribiče ni prav nič spremenilo: »Z vstopom Hrvaške v schengen hrvaški in slovenski ribiči ne bodo več preganjani in kaznovani zaradi nezakonitega prehoda meje v Piranskem zalivu, bo pa slovenskim ribičem, tako kot hrvaškim, še vedno prepovedan ribolov na območjih, kjer se obe državi ne strinjata glede mejnih črt.«

»Z vstopom Hrvaške v schengen in odpravo mejnih kontrol se praksa izreka kazni za nezakonit prehod meje končuje. Ker pa slovenski ribiči nimajo dovoljenja in privilegijev za ribolov v hrvaških vodah, ostaja ribolov prepovedan. Enako naj bi veljalo tudi za hrvaške ribiče, gledano iz slovenske perspektive«, piše Večernji list.

Zaradi vstopa Hrvaške v schengenski sporazum bodo morda manjše spremembe ali prilagoditve postopka, sicer pa se ne bo zgodilo »nič spektakularnega.«

Z vstopom Hrvaške v schengen in odpravo mejnih kontrol se praksa izreka kazni za nezakonit prehod meje končuje. Ker pa slovenski ribiči nimajo dovoljenja in privilegijev za ribolov v hrvaških vodah, ostaja ribolov prepovedan.

»Hrvaške ribiče bi morala še naprej spremljati policija, ki jim ves čas stoji ob strani, da bi jih še naprej varovala in ščitila, ne pa zato, ker je Hrvaška menila in še vedno meni, da prehajajo mejo nezakonito. S končanjem postopka zaradi nedovoljenega prehoda državne meje se bo absurdna situacija, v kateri največ - in edino - zaslužijo odvetniki, vsaj malo omilila.

Doslej ni bila zaračunana niti ena kazen. Ribiči so šikanirani, a nimajo finančne škode, saj sta postopek in kazni prevzeli državi, tako Hrvaška kot Slovenija. Po vsaki kazni državni odvetniki vložijo pritožbe. In medtem ko doslej ni bila izterjana niti ena kazen, so odvetniški stroški redno izplačevani in do zdaj se je nabral kar precejšen znesek.

Pri samem ulovu je situacija drugačna, ker je bil režim ribolova predhodno dogovorjen. A to ne pomeni, da ni začasne rešitve iz situacije, v kateri Slovenija vztraja pri uporabi mejne črte, ki jo je določila arbitraža, medtem ko Hrvaška meni, da je ta odločitev zaradi sklepa Sabora in zaradi kontaminacije neveljavna. Hrvaška Slovenijo sicer še naprej vabi, da naj prisede in se dogovori za skupno akcijo, v kateri bi prenehali s temi nesmiselnimi dejanji, ki ne koristijo nikomur in škodijo obema državama. S slovenske strani zaenkrat ni signala, da jih kaj takega zanima,« poroča hrvaški časnik.

Večernji list o slovenskih ribičih
Zagrebški Večernji list o pravicah slovenskih ribičev. Vir: Zajem zaslona

Nato Večernji list opiše, kako je bil že v času prejšnje vlade Janeza Janše »dosežen dogovor o začasnem režimu«, ki bi, »če nič drugega, olajšal življenje ribičem na obeh straneh in državi prihranil denar za odvetnike.«

O okvirnem načrtu reševanja spora med državama se Zagreb in Ljubljana tiho pogajata že več mesecev in izdelani so že skoraj vsi elementi »te začasne in elegantne rešitve, ki ne bi prejudicirala končne rešitve meje, ampak bi bila v pomoč in bi bila v skladu s prizadevanji za preusmeritev fokusa s problema, ki ga zdaj očitno ni mogoče rešiti,« da ne bi obremenjeval odnosov med državama, piše zagrebški dnevnik.

Da so slovenski ribiči to »elegantno rešitev« v celoti zavrgli pa hrvaški časnik ne omeni.

Hrvaška je brez rezerv vstopila v schengen s slovenskim soglasjem, sporazum SOPS, ki je kot polno veljaven sporazum, a z zakasnitvijo delovanja omenjen celo v hrvaškem pristopnem sporazumu z EU in bi slovenskim ribičem dovoljeval loviti ribe vsaj do Vrsarja - pa je »na večnem ledu.« Slovenska vlada je nato poskušala to območje lova za slovenske ribiče razširiti tako, da bi hrvaškim dovoljevala loviti v slovenskih vodah – in to bi bilo za slovenske ribiče še slabše kot doslej.

Dogovorjeno je namreč bilo, da lahko hrvaški in slovenski ribiči »začasno skupaj lovijo na zelo omejenem območju, ki prečka mejne črte, o katerih se državi ne strinjata«, vendar »podrobnejše koordinate niso bile dogovorjene.«

Toda »to območje nikakor ne bi smelo biti tisto, ki je predvideno v ribiškem delu dvostranskega sporazuma o maloobmejnem prometu in sodelovanju (SOPS) med Hrvaško in Slovenijo in po katerem bi imeli slovenski ribiči pravico loviti do Vrsarja piše Večernji list.

To določilo je namreč navedeno v pristopni pogodbi Hrvaške z Evropsko unijo, a z opombo, da se bo polno izvajanje začelo šele po koncu arbitražnega postopka, katerega odločitve Hrvaška - ne priznava.

Skratka, tu lahko vidimo polom slovenske diplomacije in »evropskih garancij« v enem samem stavku.

Hrvaška je brez rezerv vstopila v schengen s slovenskim soglasjem, sporazum SOPS, ki je kot polno veljaven sporazum, a z zakasnitvijo delovanja omenjen celo v hrvaškem pristopnem sporazumu z EU in bi slovenskim ribičem dovoljeval loviti ribe vsaj do Vrsarja - pa je »na večnem ledu.«

Slovenska vlada je nato poskušala to območje lova za slovenske ribiče razširiti tako, da bi hrvaškim dovoljevala loviti v slovenskih vodah – in to bi bilo za slovenske ribiče še slabše kot doslej.

Praksa skupnega ribolova v EU, ki jo na koncu omeni Večernji list in za katero piše, da ni neznanka – res ni neznanka.

Res obstaja vrsta primerov, ko flote ene države lovijo v teritorialnem morju druge.

Ribiške ladje v Piranu, Piran, Piranski zaliv, ribištvo
Ribiške ladje v Piranu. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Ta vrsta ribolova je urejena tako, da je navedeno, katera država lahko lovi katero vrsto rib na določenem območju morja druge države.

Iz članka v Večernjem listu pa lahko izvemo, da hrvaški policisti hrvaške ribiče ob lovu spremljajo. Zakaj tega ne počnejo slovenski policisti in zakaj nimajo na voljo večjih policijskih čolnov, s katerimi bi lahko parirali hrvaškim? O tem tudi nova vlada Slovenije očitno sploh ne razmišlja, medtem pa deli denar levo in desno.

Toda v teh primerih je meja med državami jasna, v primeru Hrvaške in Slovenije pa je mednarodnopravno določena, hkrati pa de facto sporna.

Slovenija zato v resnici še vedno nima popolnoma nesporne meje s Hrvaško. In to je res velik neuspeh slovenske politike.

Za to so v resnici krivi premalo odločni slovenski politiki. Ti bi morali odločitev slovenskega Državnega zbora o pristopu Hrvaške v EU določiti na čas po hrvaškem priznanju arbitražne razsodbe in njeni uveljavitvi. Potem ta proces zaradi želje Hrvaške, da vstopi v EU zagotovo ne bi bil kontaminiran.

Tega pa slovenski politiki niso naredili in najbolj odgovoren za to je bil vsekakor Borut Pahor.

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Borut Pahor (@borutpahor)

Hrvaška je tako vstopila v EU nekoliko prej, kot bi sicer. In za to dobila celo stotine milijonov evrov več in prej, kot bi jih sicer.

Ker slovenski MZZ in vlada niso sposobni oblikovati takšne, aktivne politike, Slovenija še vedno caplja za Hrvaško in tiho sprejema njeno vsiljeno »mejno črto.«

Največje žrtve pa so slovenski ribiči, ki si na drugo stran Piranskega zaliva – ne upajo.

Po podatkih ministrstva je hrvaška policija proti slovenskim ribičem doslej uvedla 1693 postopkov, hrvaška ribiška inšpekcija pa 1197. »To se vleče predolgo in v igri je že toliko denarja, da niti en ribič ne more plačati vseh kazni, ki jih je dobil,« je povedal eden izmed slovenskih ribičev.

Tudi piranski ribič Zlatko Novogradec je povedal, da se zaradi vstopa Hrvaške v schengensko območje za gospodarski ribolov ni spremenilo nič. Sam se spornega območja v sredini Piranskega zaliva izogiba, zato ga še nikoli niso kaznovali, je pojasnil. »Vem samo, da se kaznuje levo in desno, tiste ribiče, ki tam vržejo mreže,« je dejal.

Dodal je, da v zadnjem času policisti niso izrekali kazni, ampak so popisovali domnevne kršitelje, torej hrvaški policisti slovenske ribiče in obratno.

Iz članka v Večernjem listu pa lahko izvemo tudi, da hrvaški policisti hrvaške ribiče ob lovu spremljajo.

Zakaj tega ne počnejo slovenski policisti in zakaj nimajo na voljo večjih policijskih čolnov, s katerimi bi lahko parirali hrvaškim?

O tem tudi nova slovenska vlada očitno sploh ne razmišlja, medtem pa deli denar levo in desno.

Z vstopom Hrvaške v schengensko območje se za ribiče v Piranskem zalivu ni nič spremenilo.

Slovenska vlada bi se morala odzvati bolj odločno, a očitno tega ni sposobna.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek