Kajakaši in kanuisti na divjih vodah so sklenili prvi del sezone v slalomu, v katerem so se merili na evropskem prvenstvu v Liptovskem Mikulašu ter treh tekmah svetovnega pokala v Pragi, Krakovu in Ljubljani. Slovenski krotilci brzic so v odlični formi, saj so se z vsake tekme vrnili s kolajnami. Kanuist Benjamin Savšek še četrtič v karieri postal evropski prvak. Na tekmah za svetovni pokal imajo Slovenci letos dve zmagi (kajakaš Peter Kauzer in kanuist Luka Božič v Pragi), tri druga mesta (Savšek v Krakovu ter Božič in kajakaš Martin Srabotnik v Tacnu) in eno tretje mesto (Savšek v Tacnu). Z uvrstitvami v finale so svoja pričakovanja izpolnili tudi Eva Alina Hočevar, Ulan Valant (prvi dve tekmi svetovnega pokala je izpustil zaradi zaradi študijskih obveznosti), Eva Terčelj, Anže Berčič in Alja Kozorog. V skupnem seštevku svetovnega pokala Božič in Savšek vodita v kanuju, Kauzer pa je drugi v kajaku za Čehom Prskavcem.
Slovenija s štirimi tekmovalci na odru za zmagovalce
»Na zadnji tekmi v Tacnu so tekmovalci na tehnično zahtevni progi pokazali vse svoje znanje. Obenem so tudi navijači pripravili odlično vzdušje in ob lepem vremenu je bil to popoln dogodek. Ocena prvega dela sezone je odlično. Razveseljuje, da imamo kar štiri tekmovalce, ki so v dosedanjem delu sezone že stali na odru za zmagovalce. Seveda so tudi nekateri tekmovalci in tekmovalke, ki so si želeli več,« je bil vidno zadovoljen direktor reprezentanc pri Kajakaški zvezi Slovenije (KZS) Andrej Jelenc, ki se je v minulem tednu veliko ukvarjal z organizacijo tekme v Tacnu, kjer so večino dela opravili prostovoljci. Zaradi omejenih sredstev niso mogli uvesti vseh novosti, ki so jih načrtovali in so povezane s trajnostnim razvojem. Največ težav jim je povzročal nizek vodostaj Save, zato je bil trening omejen, progo pa so morali skrajšati, saj bi v zadnjem delu lahko prišlo do poškodb. Nov izziv je nočno varovanje prizorišča, da se ne bi ponovil dogodek, ko sta v soboto zjutraj v zgornjem delu proge manjkali dve televizijski kameri.
Pred večino tekmovalcev in tekmovalk je enomesečni premor, ki ga bodo v prvem tednu izkoristili za počitek in nato za priprave na svetovno prvenstvo od 26. do 31. julija v Augsburgu v Nemčiji. Vrhunec sezone se sovpada s 50-letnico, ko je bil kajak in kanu na divjih vodah prvič del olimpijskega sporeda na igrah v Mὒnchnu. Večina slovenskih reprezentantov bo v prihodnjih tednih trenirala na olimpijski progi v Augsburgu. Med njimi ne bo Eve Aline Hočevar, ki tekmuje kar v dveh disciplinah – kajaku in kanuju –, saj jo prihodnji teden čaka svetovno prvenstvo za mlajše članice do 23 let v Ivrei v Italiji. Na domači tekmi v Tacnu je prvič v svetovnem pokalu v obeh disciplinah vozila v finalu, kjer je bila peta v kajaku in sedma v kanuju, ki je njena boljša disciplina. Zgovorna dvajsetletnica prekipeva od energije, saj je v Tacnu odpeljala kar sedem voženj v treh dneh.
Eva Alina Hočevar združuje šport in študij
»To je psihično in fizično naporno, a obenem užitek, saj sem najraje na vodi in pred domačimi gledalci sem resnično uživala. Moj prvi cilj sezone je svetovno prvenstvo do 23 let. V tej kategoriji se počutim močnejša kot med članicami, saj se tekmice vrstnice po starosti. Zelo se veselim prvenstva Ivrei, kjer sem leta 2018 že postala mladinska svetovna prvakinja. Cilj je osvojitev kolajne. Seveda bom konec julija tekmovala tudi na članskem svetovnem prvenstvu,« je pojasnila Eva Alina Hočevar, ki uspešno združuje šport in študij. Potem ko je bila odličnjakinja v gimnaziji, je zdaj uspešna študentka prvega letnika na Fakulteti za šport v Ljubljani.
»Narediti moram še en praktičen izpit in imela bom dovolj točk za vpis v naslednji letnik. Prvi semester sem vse obveznosti izpolnila v prvem roku, nato pa sem bila pozimi na pripravah v toplih krajih, zato bom izpite opravila septembra,« hitela pripovedovati Hočevarjeva, ki je izjemna perfekcionistka. Kajak in kanu ima v genih in ji je bil položen v zibko. Dedek Tone je bil olimpijec leta 1972 v Mὒnchnu, oče Simon, ki je tudi njen trener, pa leta 1996 v Atlanti, 2000 v Sydneyju in 2004 v Atenah. »Poslušam nasvete očeta, ki je moj trener za kanu, v katerem je tekmoval, in tudi kajak. Upoštevam tudi tisto, kar mi pove mlajši brat, ki je že boljši od mene. Mami poskrbi za kakšno psihološko spodbudo, dedi pa je najboljši navijač,« je med smehom dodala Hočevarjeva.
