Nobelova nagrada za ekonomijo Cardu, Angristu in Imbensu
Nagrado švedske centralne banke v spomin na Alfreda Nobela za dosežke v ekonomski znanosti prejeli trije ekonomisti z uglednih ameriških univerz.
Odpri galerijo
Nagrade za ekonomijo Alfred Nobel sicer v svoji zapuščini ni predvidel, leta 1968 jo je v njegov spomin uvedla švedska centralna banka. FOTO: Švedska kraljeva akademija
V Stockholmu so podelili še »nagrado švedske centralne banke v spomin na Alfreda Nobela za dosežke v ekonomski znanosti«, kot se sicer uradno imenuje Nobelova nagrada za ekonomijo, ki je bila ustanovljena leta 1968, podeljujejo pa jo od 1969. Prejemniki so David Card z Univerze Berkeley, Joshua Angrist z univerze MIT in Guido Imbens z Univerze Stanford.
Card je nagrajen za »empirični prispevek k ekonomiki dela«, Angrist in Imbens pa za njun »metodološki prispevek k analizi vzročnih razmerij«.
Po zaslugi lavreatov smo sposobni odgovoriti na ključna vprašanja v ekonomski in družbeni znanosti, je bilo rečeno v utemeljitvi nagrad. Zahvaljujoč Cardu vemo veliko več o trgu dela, Imbens in Angrist pa sta metodološko pokazala, kaj o vzrokih in posledicah lahko ugotovimo na podlagi naravnih eksperimentov. S tem sta naredila revolucijo v empiričnih raziskavah v ekonomiji. Okvir, ki sta ga postavila, so široko sprejeli raziskovalci, ki se ukvarjajo z opazovalnimi podatki.
Številna pomembna vprašanja v družbenih znanostih se namreč nanašajo na vzroke in posledice. Kako imigracija vpliva na plače in zaposlenost, kako daljše izobraževanje vpliva na bodoče prihodke. Ta vprašanja so zapletena, ker nimamo na razpolago primerjav. Ne vemo, kaj bi se zgodilo, če bi bilo manj priseljevanja ali če nekdo ne bi nadaljeval študija. A letošnji nagrajenci so pokazali, da je na taka in podobna vprašanja mogoče odgovoriti z naravnimi eksperimenti. Ključ do tega so situacije, kjer naključni dogodki ali spremembe v politiki rezultirajo v tem, da so skupine ljudi obravnavane različno, na način, ki spominja na klinične poskuse v medicini, so v utemeljitvi zapisali švedski akademiki.
Card – ki je prejel polovico denarne nagrade, Angrist in Imbens pa po četrtino –, je že v 90. letih analiziral, kakšne učinke imajo na trg dela minimalna plača, imigracije in izobraževanje. Njegove študije so spremenile običajni način razmišljanja in vodile do novih raziskav in ugotovitev. Njegovi izsledki med drugim kažejo, da povečanje minimalne plače ne vodi nujno do manjše zaposlenosti.
Ta nagrada v marsičem korespondira s tisto v fiziki. Očitno so letos odbori v okviru Nobelove nagrade nagnjeni k temu, kako se odzvati v negotovih in zapletenih razmerah in kako razumeti omejitve pri njihovem upravljanju, pravi Bogomir Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete.
»Kar zadeva Davida Carda, se mi zdi zelo simpatično, da je v utemeljitvi omenjen skupaj z leta 2019 preminulim ekonomistom Alanom Kruegerjem, ki je na tem občutljivem področju naredil prve fundamentalne premike in je pod predsednikoma Clintonom in Obamo spreminjal ekonomsko politiko. Teoretska dognanja nagrajencev so povezana s temami, ki so zdaj med glavnimi tudi pri Bidnovi administraciji: povečanje temeljnih plač, migracijsko vprašanje, vprašanje neenakosti itd.«
Kovač pripominja da so nagrajenci spet Američani, moški, prihajajo z etabliranih univerz. A po drugi strani iščejo odgovore na področju temeljnih razmerij, ki jih je morda covidni svet radikalno odprl, ekonomija pa nam lahko z metodologijo pomaga ne le na ekonomskih področjih, marveč tudi pri iskanju odgovorov pri trajnostnem razvoju, socialnih in ekoloških vprašanjih. Vsebine, na katere se vežejo njihovi eksperimenti, so zdaj na politični agendi tudi v Evropi, kot denimo migrantski problemi ali plačni izzivi.
Letošnja bera Nobelovih nagrad na vseh področjih, tudi pri fiziki, miru, literaturi, po sogovornikovem mnenju odseva duha časa. »Zdi se, da vsi lavreati, ne le na ekonomskem področju, dajejo angažirane odgovore z zornega kota svojega proučevanja. Njihovo sporočilo je angažirano, lavreati pa morda ne toliko – a morda je v tem njihova največja moč, saj jih ni mogoče popredalčkati in sesuti po političnoideološki liniji. Zato stojijo trdno in dajejo znanosti orodja, hkrati pa nam omogočajo postavljanje pravih vprašanj in odgovore, ki jih doslej nismo imeli,« je poudaril Kovač.
Card je nagrajen za »empirični prispevek k ekonomiki dela«, Angrist in Imbens pa za njun »metodološki prispevek k analizi vzročnih razmerij«.
Po zaslugi lavreatov smo sposobni odgovoriti na ključna vprašanja v ekonomski in družbeni znanosti, je bilo rečeno v utemeljitvi nagrad. Zahvaljujoč Cardu vemo veliko več o trgu dela, Imbens in Angrist pa sta metodološko pokazala, kaj o vzrokih in posledicah lahko ugotovimo na podlagi naravnih eksperimentov. S tem sta naredila revolucijo v empiričnih raziskavah v ekonomiji. Okvir, ki sta ga postavila, so široko sprejeli raziskovalci, ki se ukvarjajo z opazovalnimi podatki.
Številna pomembna vprašanja v družbenih znanostih se namreč nanašajo na vzroke in posledice. Kako imigracija vpliva na plače in zaposlenost, kako daljše izobraževanje vpliva na bodoče prihodke. Ta vprašanja so zapletena, ker nimamo na razpolago primerjav. Ne vemo, kaj bi se zgodilo, če bi bilo manj priseljevanja ali če nekdo ne bi nadaljeval študija. A letošnji nagrajenci so pokazali, da je na taka in podobna vprašanja mogoče odgovoriti z naravnimi eksperimenti. Ključ do tega so situacije, kjer naključni dogodki ali spremembe v politiki rezultirajo v tem, da so skupine ljudi obravnavane različno, na način, ki spominja na klinične poskuse v medicini, so v utemeljitvi zapisali švedski akademiki.
Card – ki je prejel polovico denarne nagrade, Angrist in Imbens pa po četrtino –, je že v 90. letih analiziral, kakšne učinke imajo na trg dela minimalna plača, imigracije in izobraževanje. Njegove študije so spremenile običajni način razmišljanja in vodile do novih raziskav in ugotovitev. Njegovi izsledki med drugim kažejo, da povečanje minimalne plače ne vodi nujno do manjše zaposlenosti.
Angažirano sporočilo
Ta nagrada v marsičem korespondira s tisto v fiziki. Očitno so letos odbori v okviru Nobelove nagrade nagnjeni k temu, kako se odzvati v negotovih in zapletenih razmerah in kako razumeti omejitve pri njihovem upravljanju, pravi Bogomir Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete.
»Kar zadeva Davida Carda, se mi zdi zelo simpatično, da je v utemeljitvi omenjen skupaj z leta 2019 preminulim ekonomistom Alanom Kruegerjem, ki je na tem občutljivem področju naredil prve fundamentalne premike in je pod predsednikoma Clintonom in Obamo spreminjal ekonomsko politiko. Teoretska dognanja nagrajencev so povezana s temami, ki so zdaj med glavnimi tudi pri Bidnovi administraciji: povečanje temeljnih plač, migracijsko vprašanje, vprašanje neenakosti itd.«
Kovač pripominja da so nagrajenci spet Američani, moški, prihajajo z etabliranih univerz. A po drugi strani iščejo odgovore na področju temeljnih razmerij, ki jih je morda covidni svet radikalno odprl, ekonomija pa nam lahko z metodologijo pomaga ne le na ekonomskih področjih, marveč tudi pri iskanju odgovorov pri trajnostnem razvoju, socialnih in ekoloških vprašanjih. Vsebine, na katere se vežejo njihovi eksperimenti, so zdaj na politični agendi tudi v Evropi, kot denimo migrantski problemi ali plačni izzivi.
Letošnja bera Nobelovih nagrad na vseh področjih, tudi pri fiziki, miru, literaturi, po sogovornikovem mnenju odseva duha časa. »Zdi se, da vsi lavreati, ne le na ekonomskem področju, dajejo angažirane odgovore z zornega kota svojega proučevanja. Njihovo sporočilo je angažirano, lavreati pa morda ne toliko – a morda je v tem njihova največja moč, saj jih ni mogoče popredalčkati in sesuti po političnoideološki liniji. Zato stojijo trdno in dajejo znanosti orodja, hkrati pa nam omogočajo postavljanje pravih vprašanj in odgovore, ki jih doslej nismo imeli,« je poudaril Kovač.
