Zmanjševanja stroškov in varčevanja z energijo se vlada loteva z določanjem najnižje temperature poleti in najvišje pozimi. V pisarnah javnih uslužbencev se bodo klimatske naprave ustavile, ko bo v zraku 25 stopinj Celzija. In kaj o novih pravilih pravi zakonodaja? Prof. dr. Miha Šepec s Pravne fakultete Univerze v Mariboru pojasnjuje, da to zaenkrat še niso take omejitve, da bi nekdo bil, kako bi rekli, da bi bilo njegovo življenje ogroženo ali pa njegovo zdravje ali kaj podobnega: "To so bolj ali manj neke nevšečnosti, ki so seveda odraz energetskih razmer. Tako da v tej fazi zaenkrat še ne moremo govoriti o neki neustavnosti."
Precej ostrejše ukrepe pa so sprejeli denimo v mestu Dippoldiswalde v deželi Saški v Nemčiji. Prebivalci se bodo s toplo vodo lahko tuširali le trikrat na dan po dve, tri oziroma štiri ure. Največja nemški nepremičninski gigant pa je napovedal, da bodo termometri stanovalcem to zimo ponoči kazali največ 17 stopinj. O tovrstnih omejitvah slovenska vlada uradno sicer ne razmišlja, čeprav nekaterih Slovencev tudi to ne bi presenetilo.
Vse to pa so le usmeritve, ki ne kršijo ustave, ob tem opozarja profesor prava Miha Šepec. Ustavne pravice so načete, ko je ogroženo zdravje ali življenje posameznika. Strategija prostega trga se mu sicer zdi boljša. Da bi torej tisti, ki se želi tuširati več, več tudi plačal: "Druga strategija pa je, da se začne omejevati, da se vsem zagotavlja vse, ampak pravzaprav se vse s tem omejuje. Tako kot so bili v Jugoslaviji neki boni za bencin."
Številni pa so pasove zategnili že doma. Priporočila, da klimatske naprave ugasnejo, je vlada posredovala tudi podjetnikom in jih pozvala, naj ob tem ustrezno prilagodijo denimo tudi kodeks oblačenja.
KOMENTARJI (677)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.