Največ odpadne hrane nastane v gospodinjstvih in gostinstvu. Kako bi stranke reševale ta izziv?

Statistični podatki za leto 2020 kažejo, da je povprečen Slovenec zavrgel okoli 68 kilogramov hrane. Preračunano v evre, posamezno gospodinjstvo v smeti odvrže za več kot 200 evrov hrane. Denarja ne mečemo stran, zakaj torej ne porabimo vseh živil, ki smo jih plačali? Nenazadnje s tem mečemo stran tudi pomembne vire, ves trud in delo pridelovalcev pa gresta v nič. 

Okoli 52 odstotkov odpadne hrane nastane v gospodinjstvih, približno tretjina v gostinstvu in dejavnostih, v katerih se streže hrana (denimo v šolah, vrtcih, bolnišnicah, domovih za ostarele), okoli 10 odstotkov odpadne hrane nastane pri distribuciji in v trgovinah z živili, osem odstotkov pa pri proizvodnji in predelavi hrane. "Po trenutnih podatkih Statističnega urada Slovenije so gospodinjstva tista, ki vržejo več kot polovico vse hrane. Večinoma zavržemo kruh, sadje in zelenjavo," je ob lanskem dnevu zavržene hrane poudarila Katja Sreš iz organizacije Ekologi brez meja. V gospodinjstvih bi lahko presežke hrane, ki na koncu romajo v smeti, zmanjšali s spremembami navad. V prvi vrsti z dobro načrtovanim nakupovalnim seznamom, pripravljenim tedenskim jedilnikom in z ustreznim shranjevanjem živil.

Kar precej odpadne hrane nastaja tudi v gostinstvu. Posamezni gostinci se že skušajo približati cilju "zero waste" in čim bolj zmanjšati odpadno hrano. A iz higienskih razlogov se hrane, ki jo pustijo gostje na krožnikih, ne sme znova uporabiti. S to težavo se spopadajo po vsem svetu. Zanimivo rešitev so sprejeli na Kitajskem, kjer so lani vpeljali zakon, s katerim želijo zmanjšati količino zavržene hrane. Če stranke v restavracijah na Kitajskem naročijo pretirane količine hrane, jim grozi globa tudi do 1500 dolarjev (cca. 1250 evrov). Restavracije pa lahko gostom tudi dodatno zaračunajo uslugo, če ti za seboj pustijo velike količine neporabljene hrane.

V Sloveniji se večina odpadne hrane, ki jo zberejo zbiralci bioloških odpadkov iz gospodinjstev in dejavnosti, predela v industrijskih bioplinarnah in kompostarnah. Največ (skoraj 47 odstotkov) odpadne hrane se je predelalo anaerobno v bioplinarnah. 31 odstotkov odpadne hrane je bilo predelane aerobno v kompostarnah. Skoraj 20 odstotkov je je bilo pred odlaganjem biološko stabilizirane v obratih za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov. Preostanek oziroma dva odstotka celotne količine pa so obdelali po drugih načinih obdelave (sežig, ponovno rafiniranje olja in drugi postopki biološke predelave).

Stranke smo povprašali, kako se bodo spopadle s temi izzivi. Kako bodo skušale zmanjšati količino hrane, ki pristane med odpadki. Rešitve, ki jih predlagajo, so si precej podobne. Večina strank izpostavlja pomen ozaveščanja glede ravnanja s hrano ter boljši izkoristek viškov hrane. Poglejmo, kaj vse še načrtujejo na tem področju. 

Gibanje Svoboda: Samo s spremenjenimi vzorci vedenja vplivamo na celotno verigo preskrbe s hrano

V stranki Roberta Goloba, Gibanje Svoboda, se zavedajo, da predstavljajo biološki odpadki na ravni EU in Slovenije velik delež komunalnih odpadkov. Navedli so podatek, da v EU nastane okoli  90 milijonov ton odpadne hrane oziroma okoli 180 kilogramov na prebivalca, kar predstavlja okoli 20 odstotkov proizvedene hrane. "Razveseljivo je, da je Slovenija krepko pod povprečjem EU, kljub temu pa na delež odvržene hrane ne smemo biti ponosni," so poudarili. 

Izpostavili so tudi dobre prakse, ki jih že imamo. Med njimi je spodbujanje ločevanja in pobiranja kuhinjskih odpadkov ter hišno kompostiranje, ki se na ravni države že več let spodbuja. Poudarili so tudi, da se skoraj 50 odstotkov teh odpadkov nato predela in ne odlaga na deponije. "Vendar tudi ti podatki niso zadovoljivi. Slovenija je sicer dosedaj sprejela  več ukrepov na področju doniranja hrane (zakon o kmetijstvu, predpisi o DDV itd). Ker največ odpadkov oziroma skoraj 80 odstotkov nastane v gostinstvu in v gospodinjstvih, je treba ključne ukrepe oblikovati na omenjenih področjih, pri čemer so najpomembnejša gospodinjstva, kjer je mogoče doseči največji napredek," so prepričani. 

Vendar ob tem opozarjajo, da ti ukrepi ne morejo biti sprejeti v obliki predpisov in zapovedanega ravnanja. "Najpomembnejše za dosego ciljev so kampanje ozaveščanja, s katerimi bomo vplivali na spremembo vedenja, saj lahko samo s spremenjenimi vzorci vedenja vplivamo na celotno verigo preskrbe s hrano (smernice, priporočila, nasveti za zmanjšanje odpadne hrane). Gospodinjstva namreč preveč hrane zavržejo zato, ker kupujejo prevelike količine (še posebej, če je hitro pokvarljiva), hrana s količinskimi popusti je poceni, ne kupujejo lokalno pridelane in sezonske hrane, ne razlikujejo med oznakami uporabno najmanj do in porabiti do," so našteli le nekaj izzivov. V gostinstvu pa bi ukrepe razširili še s partnerstvi za doniranje, iskanjem receptov za uporabo ostankov, zmanjšanjem obrokov, tehnološkimi rešitvami pri obdelavi, spodbujanjem gostov, da ostanke odnesejo s seboj in podobnimi ukrepi.

Levica: Vlogo dolgoročnih odkupovalcev lokalno predelane hrane morajo postati javne institucije

V Levici so poudarili, da hrane ne zavržejo samo končni potrošniki, pač pa, da t. i. odpadna hrana nastaja v celotni prehranski verigi, od proizvajalca do končnega uporabnika. "Zlasti je problematično zavrženje hrane pri proizvajalcih, ki na eni strani delujejo v sistemu visokih konkurenčnih pritiskov, katerih hrbtna stran so izdatne subvencije agrokorporacijam. To ne predstavlja samo okoljski, ampak tudi širiši družbeni problem izgubljanja dragocenih virov, zlasti rodovitne prsti in vode, ter povečevanja izpustov toplogrednih plinov," so zapisali v svojem odgovoru.

Kot pravijo, je treba tudi v luči inflacije in nizke samooskrbe k pridelavi in porabi hrane začeti pristopati bolj načrtno. "Na način, ki bo na strani proizvodnje zagotovil bolj smotrno in trajnostno porabo virov, na strani distribucije in menjave pa dostop do zadostnih količin zdrave prehrane za vse. Pri tem morajo v prvem koraku vlogo dolgoročnih odkupovalcev lokalno predelane hrane imeti javne institucije," so izpostavili. 

LMŠ: Ozaveščeno ravnanje s hrano je treba spodbuditi z ustreznimi programi in finančnim stimuliranjem

V stranki LMŠ stavijo na večjo ozaveščenost o pomenu hrane. V svojem kratkem odgovoru so zapisali: "Ključna rešitev na tem področju je neprekinjeno izobraževanje in ozaveščanje vseh generacij, da je hrana osnovna dobrina, ki jo je treba minimalno zavreči, maksimalno izkoristiti in predelati ter – preden se jo zavrže – preostanek primerno izkoristiti. Ukvarjanje z vsemi tremi dimenzijami – torej z maksimalno porabo, minimalnim odpadom ter načinom optimalnega izkoristka neporabljene hrane – mora potekati vzporedno ter biti spodbujeno z ustreznimi programi države ter finančnim stimuliranjem predvsem izobraževanja, usposabljanja, primerov dobrih praks in samooskrbe."

NSi: Podprli bi nacionalno akcijo ozaveščanja

V Novi Sloveniji prav tako menijo, da je "najmočnejši vzvod pri tem ozaveščanje od mladih nog naprej", pa tudi opozarjanje na ekonomsko in okoljsko škodo, ki jo povzroči takšno ravnanje. 

"V času prehranske krize, ki jo je v zadnjem obdobju še bolj poudarila ukrajinska kriza, je še bolj pomembno, da se zavemo potrebe po racionalni porabi virov in čim večji prehranski samooskrbi Slovenije. V NSi bi podprli nacionalno akcijo ozaveščanja," so zapisali. 

Povežimo Slovenijo: Poenostaviti birokratske postopke za razdeljevanje viškov hrane

V gibanju Povežimo Slovenijo menijo, da prizadevanje za več samooskrbe od nas terja tudi bolj odgovoren odnos do hrane. "Tega lahko po eni strani zgradimo z vzpostavitvijo zavezništva med slovenskim kmetom in potrošnikom. Zato zagovarjamo, da se preko 300 milijonov evrov, ki se letno porabijo za prehrano v vrtcih, šolah, bolnišnicah in drugih javnih oziroma državnih ustanovah, zavodih, prednostno nameni v Sloveniji pridelani hrani," so zapisali. 

Pravijo še, da bi ozaveščali javnost, da je treba kupiti in pripraviti le toliko hrane, kolikor je lahko pojemo. "Po drugi strani pa moramo poenostaviti birokratske postopke, da lahko viške hrane iz trgovin ter gostinskih obratov podarimo tistim, ki so še lačni," so prepričani. 

SAB: Spodbujali bi preprečevanje nastanka viškov hrane in iskali rešitve za njihov izkoristek

V Stranki Alenke Bratušek pravijo, da je zavržena hrana problematična z več vidikov. "Z vidika zavrženja vseh človeških in naravnih virov, ki so bili vključeni v nastanek (pridelava, predelava ...) določenega izdelka", pa tudi z vidika dejstva, da odpadna hrana predstavlja kar 10 odstotkov emisij toplogrednih plinov. 

Ustrezne ukrepe za zmanjšanje količin odpadne hrane so v stranki SAB razporedili hierarhično. Kot najpomembnejši ukrep v tej hierarhiji je po njihovem mnenju "ozaveščanje in spodbujanje ljudi k ravnanju, ki preprečuje nastajanje viškov hrane". Nato bi iskali rešitve za izkoristek rabe viškov hrane za ljudi (organiziranje in povezovanje z ustanovami, ki skrbijo za brezdomce, podarjanje javnim kuhinjam ...). 

Spodbujali bi tudi "boljši izkoristek hrane, ki se ji izteka rok uporabe". To bi počeli denimo s povezovanjem trgovin z lokalnimi šolami in vrtci, predstavitvijo vseh izdelkov, ki jim v roku enega tedna poteče rok uporabe, odkupom šole ali vrtca po simboličnih cenah ali celo brezplačnim prejemom (po načelu bolje podariti kot zavreči). Izpostavili pa so tudi "večji izkoristek pouporabe, denimo za krmila za živali".

SD: S presežno prehrano omogočiti obroke ljudem, ki si jih sicer ne morejo privoščiti

V stranki SD menijo, da so statistični podatki pri tem vprašanju še posebej občutljivi za tolmačenje. "Vemo, da mnogo naših državljank in državljanov, med njimi upokojencev in družin, katerih starša sta zaposlena, ter enostarševskih družin, s svojimi prihodki ne more zagotoviti ustrezne in polnovredne prehrane, nemalokrat jim zmanjka sredstev že pri nabavi osnovnih živil," so zapisali. Opozorili so, da bo prehranska kriza, ki se kaže v občutnem povišanju cen osnovnih prehranskih živil, še poglobila stiske ranljivih skupin. 

"Zakaj do zavržene hrane prihaja v takšnem obsegu, je kompleksno vprašanje, ki terja vpogled v več vidikov našega življenja, tudi nezmožnosti družin (časovne in finančne) ustreznega načrtovanja jedilnika, porast nakupov živil tik pred iztekom uporabnega roka, veliko nekakovostnih živil na trgovskih policah," pravijo v SD.

Izpostavili so še, da se izobraževanje o prehranjevanju, načrtovanju obrokov ter pomenu zdrave in lokalne prehrane začne že pri otrocih in mladostnikih. "Treba bo povečati sredstva za tovrstne izobraževalne programe ter tudi za kratkoročno reševanje problematike, vzpostaviti mrežo med državljankami in državljani (ki sicer že obstaja predvsem med gostinskimi obrati), da se s presežno prehrano omogoči obroke ljudem, ki si jih sicer ne morejo privoščiti," so poudarili. 

SDS: 

V Slovenski demokratski stranki menijo, da ima zavržena hrana pomemben vpliv na gospodarstvo in družbo, hkrati pa ustvarja nepotreben pritisk na omejene naravne vire in okolje. "Za preprečevanje nastajanja zavržene hrane bi bilo treba ukrepati predvsem pri viru, tako da se omeji ustvarjanje presežne hrane v vsaki fazi verige preskrbe s hrano (v proizvodnji, predelavi, distribuciji in potrošnji)," so poudarili. 

Poleg tega so prepričani, da je treba ljudi nenehno ozaveščati o racionalni nabavi in porabi hrane. "Zelo spodbujamo in podpiramo projekte. kot so 'Ne meč'mo stran hrane'. Kadar pa se že pojavijo presežki hrane, jih je najbolje prerazdeliti za prehrano ljudi in tako zagotoviti najkoristnejšo uporabo užitne hrane," so poudarili.