Svetovni dan prostoživečih živali in rastlin - poziv k ohranjanju celovitosti življenja

3.3.2024 | 10:30

Vsako leto ima le en mesec sušec, ki pomlad rodi

Marec je po gregorijanskem koledarju tretji mesec v letu. Zanj je značilno, da je obdarjen z najmanjšo količino padavin. Njegovo izvirno slovensko ime je sušec, krasijo pa ga svetovni dnevi in prazniki, posvečeni nežnejšemu spolu. Vanj so umeščeni tudi trije svetovni dnevi, ki so tesno povezani z naravnim okoljem in živimi bitji na tretjem kamnu od sonca − Zemlji. Radi ga imajo ljudje, ki ne marajo zime in snega. Vsako leto 21. marca zbrsti pomlad in z njo toplejše vreme. V koledar svetovnih dni so marca zapisani svetovni dnevi prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst, gozdov in voda. Marca obhajamo tudi svetovni dan varčevanja z energijo, svetovni dan meteorologije in svetovni dan strpnosti. Marčevski svetovni prazniki so povezani, ker med seboj delijo tudi skrb za prostoživeče živalske in rastlinske vrste. V naši družbi je marca 2020 – tudi na podlagi določil Pogodbe o delovanju Evropske unije – napočil čas, da živali niso le stvari, temveč čuteča živa bitja, ki morajo biti deležna posebne pravne zaščite. Na rastline in živali ne smemo gledati samo kot na predmete, ki jih človek obvladuje, izkorišča in jih trži (res in commercio). Njihova vloga ni zgolj v predmetih njihove rabe, čuteča bitja imajo svoje pravice do lastnega dostojanstva, ki jih varujejo, da ne bi bile predmet izkoriščanja ali trpinčenja.

3. marec – svetovni dan prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst

Kot svetovni dan prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst odraža pestrost življenjskih oblik na našem planetu, ki so posledica več milijard let evolucije. Raznovrstnost ekosistemov tisočletja ohranja človeško civilizacijo in njen razvoj. Ljudem zagotavlja hrano in surovine, vodo in zrak, ki ga dihamo. Človek v svojem pohlepu in nenehni tekmi za razvojem (tudi naravi škodljivih) tehnologij s svojimi dejavnostmi neustavljivo ogroža naravo in njeno biotsko raznovrstnost, ki se hitro zmanjšuje po vsem svetu. V zadnjem desetletju so se na Zemlji zmanjšale populacije rib, ptic, sesalcev, dvoživk in plazilcev. Človeštvo se je na podlagi znanstvenih dognanj in spoznanj civilnih družb začelo zavedati visoke stopnje ogroženosti rastlinstva in živalstva. Stopnja zavesti je zavedanje nadgradila, da je za ohranjanje celovitosti življenja na Zemlji potrebna trajnostna raba naravnih virov. Biotska raznovrstnost se v naravi ohranja z ohranjanjem naravnega ravnovesja, ki je stanje medsebojno uravnoteženih odnosov in vplivov živih bitij med seboj in z njihovimi habitati.

Leta 2013 je Generalna skupščina Združenih narodov (ZN) 3. marec razglasila za svetovni dan prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst (World Wildlife Day).  Svetovni dan prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst ljudi dobre volje poziva k ohranjanju celovitosti življenja na Zemlji. Vse vrste prostoživečih živali in rastlin so del biotske raznovrstnosti, ki je ključnega pomena tudi za preživetje ljudi. Pomemben je pomen trajnostne rabe naravnih virov za doseganje ciljev trajnostnega razvoja.

V Washingtonu je bila 3. marca leta 1973 sprejeta Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (Konvencija CITES1). Njen pomen je v soočanju z izzivom, kako živeti v sožitju z naravo, da bomo lahko izpolnili lastne potrebe, ne da bi zanemarili potrebe številnih drugih življenjskih oblik, s katerimi si delimo ta planet na morju, zemlji in v zraku.

Vsako leto 3. marca po vsem svetu zaznamujejo svetovni dan prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst. Poziv je usmerjen k ohranjanju celovitosti življenja na Zemlji. Poudarek je na neškodljivi rabi naravnih virov za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Svetovni dan je posvečen biotski raznovrstnosti in ohranjanju vseh oblik življenja prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst.

Živali so čuteča živa bitja

Živali, domače in prostoživeče, so bitja, ki z vsem svojim zemeljskim obstojem hrepenijo po življenju. Kot živa čuteča bitja se hranijo z organskimi hranili, imajo čutila in se premikajo, z vsem svojim bitjem navdihujejo naš svet in mu dajejo podobo. Pred lanskim marčevskim sprejetjem novele Stvarnopravnega zakonika je v našem pravnem redu veljalo, da so živali stvari (lat. res), saj niso bile priznane kot »čuteča živa bitja«. Takratna ministrica za pravosodje (in verjetno znova sedanja) Andreja Katič je – tako kot mnogi aktivisti proti mučenju in izkoriščanju živali – želela, da bi živali zakonsko opredelili kot čuteča živa bitja, za kar na Vladi ni bilo posluha. Upala je, da bodo predlog popravili poslanci, kar se je zgodilo 5. marca 2020. Državni zbor je – tudi zaradi požrtvovalnih prizadevanj obalne poslanke Meire Hot – potrdil dopolnjeni predlog novele Stvarnopravnega zakonika, ki je prinesel novost, da so v njem živali opredeljene kot čuteča živa bitja in ne več zgolj kot stvari. Poslanci so 18. junija 2020 živali – sicer z veliko zamudo, ker se je rok za izvedbo evropske direktive iztekel že aprila 2018 – tudi v Zakonu o zaščiti živali (ZZZiv-D) opredelili kot čuteča živa bitja. Novela je tako končno prinesla uskladitev slovenske zakonodaje z evropsko direktivo o zaščiti živali. Čeprav je v veljavi noveliran zakon o zaščiti živali, ki vsebuje uveljavitev evropske direktive, sem prepričan, da je treba de lege ferenda pripraviti nov zakon o zaščiti živali, ki bo ustrezno reševal odpravo evtanazije zdravih živali v zavetiščih, oskrbo zapuščenih živali, prepoved poskusov na živalih in druga odprta etična vprašanja.

Biotska raznovrstnost je vrednota, ki daje pomen prostoživečim živalskim in rastlinskim vrstam za naše življenje; je raznolikost živih organizmov na genski, vrstni in ekosistemski ravni. Številne interakcije med njenimi različnimi komponentami in okoljem ustvarjajo razmere za življenje in ohranjanje različnih živalskih in rastlinskih vrst.

Slovenija – ohranjamo celovitost življenja rastlinskih in živalskih vrst

Ozemeljsko Sloveniji v okviru Zemlje pripada manj kot 0,004 % vse zemeljske površine in 0,014 % kopnega. Na njeni površini živi okoli 2 % kopenskih prostoživečih živali. Veliko rastlinskih in živalskih vrst na tako majhnem prostoru uvršča Slovenijo med naravno (naj)bogatejša območja. Po podatkih Arsa je za Slovenijo – ki sodi med območja z nadpovprečno biotsko raznovrstnostjo – značilna pestra in relativno dobro ohranjena narava, ki je plod prepletanja različnih vrst podnebja in geoloških struktur. Na njenem ozemlju živi okoli šestindvajsettisoč vrst živih bitij, od katerih je na določeno območje omejenih okoli osemsto živalskih vrst in okoli šestinšestdeset rastlinskih. Za našo deželo so posebno značilni alpski in gorski svet, gozdni, podzemni in vodni ekosistemi, mokrišča, morje z obalo, suha travišča, poplavni gozdovi in travniki. Velika večina vrst, ki imajo svoj življenjski prostor v podzemlju, je endemičnih. Naše vodno živalstvo z okoli dvesto vrstami sodi med najbogatejše v regiji, kopensko z okoli stopetdeset vrstami pa zaostaja kvečjemu za južnejšimi deli dinarskega krasa. Pet slovenskih jamskih sistemov se je uvrstilo med dvajset najbogatejših na svetu, med njimi prednjači postojnsko-planinski jamski sistem z okoli petdeset vodnimi vrstami in z okoli petintridesetimi kopenskimi. Zakon o varstvu podzemnih jam ščiti podzemeljsko okolje kot celoto, ki pa je dokazano ogroženo z onesnaženjem, ki večinoma izvira s površja. V svetovnem merilu se Slovenija lahko ponaša z eno največjih podzemeljskih biotskih pestrosti (NB04).

Bogastvo slovenskih gozdov plemeniti več kot sedemdeset različnih samoniklih drevesnih vrst, ki tvorijo okoli dvesto gozdnih vegetacijskih enot – gozdnih združb, ki so ključna podlaga za načrtovanje trajnostnega in sonaravnega gospodarjenja z gozdom. Gozdovi vsakega 21. marca v letu praznujejo svoj svetovni dan. Leta 2012 je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila 21. marec za mednarodni dan gozdov, dan promocije gozdov in ozaveščanja o pomenu in nujnosti trajnostne rabe vseh vrst gozdov.

Bojan Avbar