DL: Širitev Krke - Svetniki nezaupljivi so Sinteze 2

29.8.2021 | 16:20

Slavko Zupančič, vodja službe za varstvo okolja v Krki (foto: P. P.)

Slavko Zupančič, vodja službe za varstvo okolja v Krki (foto: P. P.)

Stanko: Krka pogrnila na področju stikov z javnostmi – Šiško: Nuklearka šala mala v primerjavi s to bodočo tempirano bombo sredi mesta! – Zupančič: Trditev, da gre za skladišče nevarnih odpadkov, je čista laž oziroma izmišljotina

Velik del maratonske 23. seje krškega občinskega sveta, ki se je zavlekla na debelih pet ur, so svetniki in gostje posvetili seznanitvi s projektom Sinteza 2, ki ga novomeška farmacevtska družba Krka snuje poleg že obstoječe Sinteze 1.

Okoli 160 milijonov evrov vredno naložbo namerava Krka poleg Sinteze 1 zgraditi v približno štirih letih. Gre za nov proizvodni objekt Sinteza 2, Kemijsko analitski center, skladišče tekočih surovin za skladiščenje in distribucijo tekočih surovin in čistilno napravo. Trenutno so v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja za vse štiri objekte, sledi še pridobitev okoljevarstvenega soglasja.

Predstavniki Krke Cvetka Žerajič, namestnica tehničnega direktorja za projektno inženirstvo, direktor proizvodnje učinkovin Andrej Bavdek in vodja službe za varstvo okolja Slavko Zupančič so svetnikom pojasnjevali, da je tak oziroma podoben proizvodni obrat že v Ločni v Novem mestu, a ker tam nimajo več nobenih možnostih za nadaljnjo širitev, so se odločili za Krško. 92 zaposlenim v Sintezi 1 naj bi se pridružilo 167 sodelavcev z Ločne, po končani gradnji Sinteze 2 pa naj bi jih bilo že 458. Več kot 30 odstotkov zaposlenih naj bi bilo univerzitetno izobraženih.

Poleg osrednjega objekta Sinteza 2 v treh etažah, z gabariti 155 m x 55 m in višino 32 m, v katerem naj bi na leto proizvedli do 150 ton učinkovin, nameravajo krkaši zgraditi še kemijsko analitski center, čistilno napravo in skladišče tekočih surovin. Kot so poudarili, gre za zaprt sistem, v katerem tekoče surovine prihajajo do proizvodnje po cevovodih. Tako deluje že več kot 30 let na Ločni.

Zupančič je izpostavil, da ne gre za nobeno skladiščenje odpadkov. Čez 10 let naj bi analize tal in podtalnice pokazale, da rezultati ustrezajo posnetku ničelnega stanja.

Svetnik in poslanec Dušan Šiško (SNS) je vprašal, zakaj ni bilo nobene reakcije na članek v Posavskem obzorniku, da je Krkino skladišče nevarnih odpadkov trojanski konj, ki so ga Novomeščani podarili Krčanom, na katerega se je spomnil, ko je prebiral več kot 200 strani obširno gradivo o načrtovani gradnji Sinteze 2 v Krškem, v katerem je tudi prebral, da Uprava za jedrsko varnost med drugim zahteva tudi »naj Krka v primeru vsakega nezgodnega dogodka, ki bi lahko imel vpliv na NEK, o tem nemudoma obvesti NEK in o tem posreduje relevantne podatke o dogodku in o kemikalijah«.

Šiško je dejal, da je nuklearka »šala mala« v primerjavi s to »bodočo tempirano bombo sredi mesta« in vprašal, zakaj ne dajo tega gradiva še krški občini in vsem svetnikom? Zupančič je odgovoril, da sicer redno komunicirajo z javnostjo, da pa se ne odzivajo na napihnjene in neresnične objave v časopisih, ter da je tudi tista, da naj bi bilo tu skladišče nevarnih odpadkov, čista laž oziroma izmišljotina. »Gre za skladišče surovin oziroma nevarnih snovi v manjših, zaprtih embalažnih enotah,« je povedal.

Svetnica in predsednica sveta KS mesta Krško mag. Nataša Šerbec (SD) je opozorila, da od leta 2014, ko je bilo odprtje Sinteze 1, ni bilo nobenega srečanja s krajani, ljudje niso informirani, zato so tudi zaskrbljeni. V letu 2019 je KS naslovila na Krko vprašanje glede vplivov Sinteze 1 na okolje in takrat je bilo pojasnjeno, da teh vplivov ni.

Šerbčeva je zastavila kopico vprašanj, zlasti v zvezi s skladiščenjem nevarnih snovi. »Na svetu KS smo o tem razpravljali, ker je bilo veliko strahov in vprašanj krajanov. Menimo, da ta izhodišča niso taka, kot so bila prvotno predstavljena. Zato pozivamo k razkritju vseh teh načrtov javnosti. Prosimo, da se tekoče obvešča o sami gradnji, da se vzpostavi javni monitoring, da se naroči študija vplivov za tukaj živeče prebivalce, neodvisno oceno ogroženosti, ter postavitev ustreznega sistema obveščanja v primeru nesreč.«

Vprašanj svetnikov je bilo toliko, da so predstavniki Krke odgovorili le na nekatera, so pa obljubili pisne odgovore oziroma pojasnila. Župan mag. Miran Stanko je dejal, da je Krka na področju stikov z javnostjo »pogrnila« in da bi se lahko glede tega zgledovala po NEK.

Članek je bil objavljen v 25. številki Dolenjskega lista 24. junija 2021

P. Perc

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava