Poplave. (Fotografija je simbolična.) Foto: Zajem zaslona
Poplave. (Fotografija je simbolična.) Foto: Zajem zaslona

Kot so sporočili z ministrstva, gre za drugi načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti oz. za nadgradnjo načrta iz leta 2017. Pri pripravi so bili v večji meri upoštevani vplivi podnebnih sprememb, ključna vsebinska razlika pa je v drugem ciklu izvajanja evropske poplavne direktive ta, da imamo od leta 2019 v Sloveniji določenih 86 območij pomembnega vpliva poplav. Zato je načrt pripravljen tako, da naslavlja obvladovanje poplavne ogroženosti v okviru 18 porečij na 86 območjih, so poudarili.

Načrt po njihovih navedbah prinaša številne gradbene in negradbene protipoplavne ukrepe oz. projekte, s katerimi se naslavlja poplavno ogroženost v okviru najbolj poplavno ogroženih porečij v Sloveniji. "Predvsem veliko število gradbenih protipoplavnih ukrepov oziroma projektov je tisto, ki bo v prihodnje pripomoglo k zmanjševanju poplavne ogroženosti," so zapisali.

Viri financiranja za izvedbo protipoplavnih ukrepov so kohezijska sredstva, sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost, sklada za vode, podnebnega sklada, različnih mednarodnih finančnih instrumentov ter državnega in občinskih proračunov. Ocenjuje se, da je v šestletnem obdobju od 2022 do 2027 za financiranje protipoplavnih ukrepov, ki jih bo izvajala predvsem Direkcija RS za vode, na razpolago več kot ena milijarda evrov, so še navedli.

Zainteresirana javnost lahko pripombe in predloge ministrstvu posreduje do 9. marca.