Nekdanji zdravstveni minister Dušan Keber zdravnike obtožuje pohlepa, dvoživkarstva in popoldanskega dela pri zasebnikih – ob čemer očitno pozablja na dejstvo, da je sam počel prav vse to, proti čemur danes pridiga. Med drugim je kot profesor na Katedri za interno medicino in direktor UKC Ljubljana na svojih popoldanskih tečajih učil snov, ki bi jo moral predavati že dopoldne v predavalnici. Pri tem je v enem vikendu zaslužil mesečno plačo zdravnika. Ne gre se čuditi, da se ga je posledično prijelo “partizansko” ime pradvoživka.
S popoldanskimi protestnimi shodi bo danes po številnih slovenskih krajih potekala t. i. stavka bolnikov. K udeležbi so pozvali v civilni iniciativi Glas ljudstva. Med drugim zahtevajo dostopnejši javni zdravstveni sistem. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je do stavke kritičen, poroča STA, bo pa osrednji govorec na protestu ponovno nekdanji minister Dušan Keber, ki meni, da je usoda javnega zdravstva v Sloveniji tudi usoda slovenske države. “Naše zdravstvo je spregledana svetinja, ki se valja v blatu. Vanj ga poriva pohlep posameznikov in institucij, ki v zdravstvu vidijo priložnost za bogatenje, pomaga pa jim tragično nerazumevanje politikov ali njihova soudeležba pri razkosavanju pogače,” je povedal za Delo. Mnogi medtem menijo, da je preprosto dovolj Kebrovega sprenevedanja in obtoževanj ter njegovih očitkov nekdanjim kolegom o zaslužkarstvu, dvoživkah in popoldanskemu delu – pri vsem skupaj je morda najbolj moteče dejstvo, da je Keber počel prav to, proti čemur danes pridiga.
“Dušan Keber zagotovo spada med odstotek najbogatejših v državi in to že najmanj 40 let. Ravno zaradi korupcije in kaosa v zdravstvu, ki ga je soustvarjal in ga še naprej zagovarja pod krinko javnega,” je pred dobrima dvema letoma opozoril takratni premier Janez Janša, ko je bil Keber osrednji govorec na protestih v soorganizaciji takratne koalicije KUL. Keber je precej glasen pri svojem boju proti “dvoživkam”, vendar se mnogi še spominjajo, da je bil pravzaprav prav on med prvimi, ki je imel svojo “firmo” za vikend tečaje EKG diagnostike za družinske specialiste in specializante. Enega teh tečajev se je leta 1993 udeležil tudi anasteziolog Dušan Vlahovič, ki je na svojem blogu pred časom izračunal, da je zgolj v enem vikendu zaslužil mesečno plačo zdravnika. “Zakaj je tečaj potekal ravno v hotelu, ki je bil v lasti farmacevtske družbe Lek,” je še postavil retorično vprašanje, ki namiguje med drugim tudi na to, da z najemom prostora morda niti ni imel stroškov oziroma so na določen način pač “skompenzirali”.
Keber je leta 1996 postal strokovni direktor Kliničnega centra, hkrati pa je bil tudi lastnik podjetja Educatio Medica, ki ga je ustanovil malo pred tem. Kot je razvidno iz starih oglasov, je Kebrovo zasebno podjetje Educatio Medica v hotelu Lek v Kranjski Gori dolga leta redno organiziralo strokovne tečaje za zdravnike. Po informacijah, ki smo jih prejeli, se je prijavnino plačevalo na žiro račun njegovega podjetja, prijave pa so zbirali v tajništvu Klinike za žilne bolezni UKC Ljubljana v nekdanji bolnišnici Trnovo, kjer je Keber delal. Velika večina ostalih izobraževanj je tedaj potekala prek klinik, zdravniških združenj ali javnih ustanov. Educatio Medica je bilo tedaj eno redkih podjetij, ki je tržilo storitve. “Ugledni profesor na medicinski fakulteti in strokovni direktor kliničnega centra je namesto organizacije izobraževanj v okviru fakultete ali svoje klinike to počel kot prvi in tedaj praktično edini kot zasebnik. V času, ko je bil v javni službi, je znanje, ki ga je pridobil kot profesor in zdravnik javne bolnišnice, tržil v zasebnem podjetju,” so nam povedali viri, ki so dobro seznanjeni z delovanjem nekdanjega ministra za zdravje. Povedali so tudi, da je imel omenjene tečaje dolga leta, specializanti so se praktično morali udeležiti tega tečaja oziroma je bilo “priporočljivo”. Plačali so ga sami ali njihov delodajalec – Klinični center.
Kako je Dušan Keber bogato služil pod nekdanjo ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc, pa so se te dni razpisali tudi nekateri drugi mediji. Keber je bil minister za zdravje v letih 2000 do 2004, nato pa je v času vlade Mira Cerarja pomagal ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc pri izdelavi predloga zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. V tem času so na ministrstvu za zdravje s Kebrom sklenili podjemno pogodbo v znesku 19.950 evrov bruto, višina urne postavke pa je bila določena pri 35 evrov bruto – kar je bilo precej več kot pri ostalih članih delovne skupine za pripravo osnutka omenjenega zakona, je zapisal novinar Nenad Glücks. “Nekdo, ki se tako zelo zgraža nad honorarjem, ki je predviden za ambulante za neopredeljene, je leta 2017 za pripravo sprememb zakona o ZZZS v osmih oziroma devetih mesecih za 770 ur opravljenega svetovalnega dela dobil 20 tisoč evrov neto. In to brez izdelka. Težko razumem, da nekdo, ki je to že počel, ki je svetoval ministrici in bil za to zelo dobro plačan, zdaj razlaga zahteve in po moji oceni zlorablja ljudi,” je Kebru pred kratkim očital tudi aktualni minister. Novinar je med drugim v članku tudi navedel, da so v poročilu za mesec marec 2017 pri Kebru evidentirali vsega skupaj okoli 27 ur na ministrstvu od skupno 97 ur navedenega dela, iz elektronskih sporočil pa je razvidno, da so bila nekatere poglavja samo nastavljena – Keber je določil posameznike oziroma ustanove, ki naj poskrbijo za besedila.
Keber je torej eden prvih zdravnikov pri nas, ki so začeli služiti s popoldanskimi oziroma vikend tečaji. Tako je na stežaj odprl vrata kasnejšemu služenju zdravnikom, ki so prek s.p.-jev, društev in d.o.o.-jev služili na različnih kongresih, tečajih in tako dalje. Enega izmed teh načino so razkrili Mladi Zdravniki, ki so na svoji spleti strani objavili naslednji program. Zato se ga je tudi prijelo ime pradvoživka. Precej verjetno je tudi, da je – glede na to, kako goreče podpira globoko državo in skorumpirano državno zdravstvo – plačila prejemal še na kakšen račun v tujini oz. v drugi obliki.
Za boljše razumevanje njegovih povezav z globoko državo bi bilo morda še vredno omeniti, da je bil nekoč poročen s hčerko Nika Kavčiča, ki je sicer tudi zdravnica. Kavčič je po vojni v okviru slovenske tajne službe (Udbe) vodil ilegalno trgovino. Kavčič je s tihotapskim denarjem ustanovil številna slovenska podjetja in ustvaril veliko premoženje, ki ga nekateri črpajo še danes. Tudi po letu 1990 so s tem denarjem ustanavljali in podpirali politične stranke, časnike in revije. “Ko sem razkrila ilegalno trgovino Udbe, je Janez Zemljarič takoj klical Nika Kavčiča,” je pred časom v kolumni razkrila Ljerka Bizilj. Kot smo že pisali, pa je iz arhivskih dokumentov tudi razvidno, da je bil Kavčič eden poveljujočih pri zahrbtnem umoru in ropu nedolžnih zakoncev Hribar.
Sara Bertoncelj