V nadaljevanju preberite:

Kot vselej, so si ocene prvih nastopov slovenskih klubov v Evropi nasprotujoče. Medtem ko Zlatko Zahović povzdiguje in spodbuja vijolične ob predstavi brez golov v Ljudskem vrtu, ljubljanski mazohistični antagonizem in hujskaštvo najbolj glasnih nasprotnikov zdajšnjega vodstva neodločen razplet Olimpijinih nogometašev proti luksemburškemu Differdangeu označuje za sramoto. Velja se spomniti vseh evropskih Olimpijinih štartov v zadnjih letih in sramot – »zmag proti velikim«, začenši z lanskimi travmami proti malteški Birkirkari (Malta je nižje na klubski lestvici od Luksemburga) in izločitvi po enajstmetrovkah. Predlanski infarktni edini tekmi proti islandskemu Vikingurju v Stožicah in več kot uri igre z igralcem več ter zmagovalnim golom Matica Finka v sodnikovem dodatku (2:1). Še leto prej se je Ljubljančanom po porazu (2:3) v Stožicah v Rigi pokazala Marija v zadnji minuti za zmago z 2:0. Ali morda leta 2017 poloma pod pozneje šampionskim trenerjem Igorjem Bišćanom proti finski Vaasi ... Velja biti realen, v Evropi slovenski klubi ne morejo imeti vlog velikih favoritov.