Ranljive države v razvoju, ki niso odgovorne za globalno segrevanje, vendar so zelo izpostavljene njegovim uničujočim posledicam, so več mesecev vztrajale, da se vprašanje »izgube in škode« uradno vključi na dnevni red konference pogodbenic.
Vodja ZN za podnebje Simon Stiell je ob začetku konference vprašanje izgube in škode označil za ključno, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»Egipt ne bo varčeval s prizadevanji,« za iskanje rešitev, je na otvoritveni slovesnosti COP27 dejal zunanji minister Sameh Shoukry, ki predseduje konferenci. Vključitev točke financiranja škode na dnevni red »odraža občutek solidarnosti in sočutja do trpljenja žrtev podnebnih nesreč,« je še dejal. »Vsi smo dolžni zahvalo aktivistom in organizacijam civilne družbe, ki so vztrajno zahtevali prostor za razpravo o financiranju izgub in škode,« je dodal Shoukry.
»Čeprav razumem, da se voditelji po vsem svetu letos soočajo s konkurenčnimi prednostnimi nalogami, moramo biti jasni: neukrepanje je kratkovidno in lahko samo odloži podnebno katastrofo,« pa je dejal britanski predsednik prejšnje konference COP26 Alok Sharma. »Koliko pozivov za prebujanje svet – in svetovni voditelji – še potrebujejo,« je vprašal.
Emisije ogljika in metana so dosegle rekordne ravni
Poročila Združenih narodov in Svetovnega meteorološkega združenja kažejo, da so emisije ogljika in metana leta 2021 dosegle rekordne ravni, načrti držav za zmanjšanje teh emisij pa so več kot nezadostni. Glede na trenutne obljube držav se bo temperatura Zemlje do leta 2100 povzpela med 2,1 in 2,9 stopinje Celzija.
»Nobena država nima pravice do prestopništva,« je oktobra novinarjem dejal ameriški odposlanec za podnebje John Kerry. »Znanstveniki nam pravijo, da to, kar se zdaj dogaja – povečana ekstremna vročina, ekstremno vreme, požari, poplave, segrevanje oceana, taljenje ledu, izjemen način, na katerega podnebje slabo vpliva na življenje, kriza – se bo poslabšala, če se te krize ne bomo lotili na enoten, v prihodnost usmerjen način.«
Bogatejše države ne želijo prevzeti odgovornosti, revnejše države medtem nosijo katastrofalne posledice
Države v razvoju in razvite države se že leta prepirajo glede vprašanja »izgube in škode«. Države, ki povzročijo največ škode s svojimi emisijami, bi tako morale plačati revnejšim državam, ki posledično trpijo zaradi podnebnih katastrof. Trenutno pa se nahajamo v realnosti, kjer najbogatejše države, vključno z ZDA, ne želijo prevzeti odgovornosti in priznati krivde. Na drugi strani imamo države na globalnem jugu, ki nosijo posledice podnebne krize, te pa se kažejo na več konkretnih primerih.
V smrtonosnih poplavah v Pakistanu je letos poleti umrlo več kot 1500 ljudi. Od septembra so več kot dva milijona ljudi v Nigeriji prizadele najhujše tamkajšnje poplave v zadnjem desetletju. Posledično tamkajšnji prebivalci trenutno pijejo, kuhajo in se kopajo v umazani poplavni vodi, kar povečuje tveganja za okužbe in bolezni. Suša v Afriki se je neizmerno povečala. Vročinski valovi brez primere so zajeli tudi celine. V Evropi smo bili priča najobsežnejšim požarom v zadnjih letih.
Nekdanja nacionalna svetovalka Bele hiše za podnebje Gina McCarthy je za CNN povedala, da predvideva, da bo vprašanje o »izgubi in škodi« poglavitno na letošnjem podnebnem vrhu ZN. Pri tem dodaja, da se bodo države, vključno z ZDA, soočile s težkimi vprašanji o svojih načrtih za pomoč državam v razvoju, ki so že zdaj močno prizadete.
Pozornost bo usmerjena na ZDA in Kitajsko
Na srečanju lahko pričakujemo, da bo pozornost usmerjena predvsem na ZDA in Kitajsko, saj sta največji onesnaževalki na svetu. Lansko leto sta namreč državi napovedali, da bosta sodelovali pri reševanju podnebnih sprememb. Tovrstno sodelovanje je sicer poleti propadlo, saj je Kitajska prekinila podnebna pogajanja z ZDA kot del širšega maščevanja obiska predsednice predstavniškega doma Nancy Pelosi na Tajvanu.
Kerry je nedavno dejal, da so podnebni pogovori med državama še vedno prekinjeni in bodo tako verjetno ostali, dokler kitajski predsednik Xi Jinping ne da pobude za nadaljevanje. Medtem številni opazujejo, če bo Kitajska izpolnila svojo obljubo, in sicer, da bo predložila načrt za zmanjšanje svojih emisij metana.
Pomembno je predvsem vprašanje financiranja
Ločeno od sklada za morebitne »izgube in škodo« ostaja eno od poglavitnih vprašanj tako imenovanega »globalnega podnebnega financiranja«. To naj bi bil sklad, v katerega bi bogatejše države vlagale denar in tako pomagale državam v razvoju pri prehodu na čisto energijo. Ta obljuba ostaja neizpolnjena že od leta 2009.
Predsednik Joe Biden je sicer obljubil, da bodo ZDA do leta 2024 prispevale 11 milijard dolarjev, toda to zahtevo mora odobriti kongres. Če na vmesnih volitvah zmagajo republikanci in tako prevzamejo nadzor nad kongresom, obstaja velika verjetnost, da zahteva ne bo odobrena.
Energijski prehod je izvedljiv, a izgubljamo čas
V nedavnem poročilu Mednarodne agencije za energijo pa je tudi nekaj spodbudnih novic, saj uporaba obnovljivih virov energije in električnih vozil narašča ter tako pomaga izravnati porast emisij fosilnih goriv. Kljub temu pa splošna slika poročil kaže, da potrebujemo veliko več čiste energije, saj bo imel vsak nadaljnji dvig globalne temperature hude posledice.
»Energijski prehod je povsem izvedljiv, vendar nismo na tej poti in smo odlašali in izgubljali čas,« je za CNN dejala Inger Andersen, izvršna direktorica okoljskega programa Združenih narodov. »Vsaka številka bo pomembna. Ne recimo 'zgrešili smo 1,5, zato se zadovoljimo z 2.' Ne. Zavedati se moramo, da bo vsaka višja številka veliko bolj vplivala na naše življenje ter življenje naših otrok in vnukov.«
