'Storili bomo vse, kar je v naši moči, da se gospodarstvo vrne v normalne okvire'

Kot je izpostavila Kogovšek Šalamonova, ki trenutno opravlja delo vodje oddelka za ugotavljanje diskriminacij, svetovanje in zagovorništvo pri Zagovorniku načela enakosti, pri svojem delu sledi predvsem vrednotam strokovnosti, vestnosti, natančnosti in učinkovitosti. "Sem dosledna, imam enaka pričakovanja za vse, ne glede na svetovni nazor ali ne glede na katerokoli osebno okoliščino," je izpostavila.

Kot zelo pomembne šteje tudi človekove pravice t. i. tretje generacije, kot je pravica do zdravega življenjskega okolja. "Človekove pravice razumem v ustavnopravnem in mednarodnopravnem smislu, kar pomeni, da pripadajo vsem in so vezane na človeka in njegovo dostojanstvo," je poudarila. Kadar se v nasprotju znajdeta dve pravici ali več, je treba po njenih besedah opraviti tehtanje ter prepričljivo in ustavno skladno pojasniti, katera pravica ali vrednota v določenem primeru prevlada in zakaj.

Glede na svoje pretekle izkušnje meni, da bi lahko prispevala k delu ustavnega sodišča, predvsem z delovanjem v upravnem senatu, ki obravnava številne pravne tematike, s katerimi se je ukvarjala. "Prizadevala pa si bom tudi za bolj poglobljeno obravnavo vidikov diskriminacije v zadevah pred ustavnim sodiščem, kadar bo to za zadevo relevantno," je pojasnila.

Vprašanj novinarjev zanjo na javni predstavitvi ni bilo. Predlog predsednika republike Boruta Pahorja, da Kogovšek Šalamonova zasede mesto ustavne sodnice, bo v četrtek obravnavala mandatno-volilna komisija DZ, DZ pa bo o njem predvidoma odločal na seji, ki se začne v ponedeljek.

V koalicijskih poslanskih skupinah so kandidatki napovedali podporo. Če jo bo DZ izvolil, bo nasledila Marijana Pavčnika, ki je sredi maja podal zahtevo po predčasni razrešitvi s funkcije ustavnega sodnika.

Dolenc obljublja sledenje blaginji ljudi

Kot je danes izpostavil Dolenc, se je za ponovno kandidaturo za mesto viceguvernerja in člana sveta Banke Slovenije odločil na podlagi odličnih izkušenj. Spomnil je, da je del vodstvene ekipe centralne banke že šest let in pol. Viceguvernersko funkcijo je namreč opravljal že do aprila letos, zdaj pa je strateški svetovalec.

V nadaljevanju je predstavil štiri temeljne mandate delovanja Banke Slovenije. Prvi je skrb za denarno politiko, ki je bila več kot desetletje spodbujevalno naravnana zaradi posledic finančne in ekonomske krize, nato pa še zaradi pandemske krize. V tej luči je spomnil na izredne ukrepe denarne politike – nizke obrestne mere ter redne in izredne odkupe vrednostnih papirjev. "Objektivni kazalci kažejo, da smo bili pri svojem delu uspešni," je poudaril.

"Zdaj so naši izzivi drugačni," je opozoril. Vojna v Ukrajini ima namreč razsežne posledice. Gospodarstvo se je postopno začelo ohlajati, inflacija je pri okoli desetih odstotkih, kar je močno nad ciljem dveh odstotkov. "Storili bomo vse, kar je v naši moči, da se vrne v normalne okvire," je podčrtal Dolenc.

V okviru Evropske centralne banke so že začeli višati obrestne mere, dvigi se bodo v prihodnje nadaljevali. "A treba je poudariti, da bo zaradi narave inflacije tudi tokrat potrebno sodelovanje različnih ekonomskih politik, saj je le tako mogoče znižanje inflacije v doglednem času brez negativnih posledic na družbeno blaginjo," je dejal kandidat.

Drugi mandat Banke Slovenije je po njegovih besedah mikrobonitetni nadzor nad bankami. "Menim, da so banke v Sloveniji danes strogo nadzorovane. Imajo ustrezne procese, kreditne standarde in upravljanje. Naše ocenjevanje ključnih funkcij v poslovnih bankah je strogo, neodvisno in nepopustljivo," je prepričan. Tudi zato po njegovem nobena od bank v pandemski krizi ni zašla v težave.

Kot tretji mandat centralne banke je izpostavil makrobonitetno politiko, s katero skrbijo za stabilnost finančnega sistema kot celote, se odzivajo na sistemska tveganja in ukrepajo z makrobonitetnimi ukrepi. V času pandemije so denimo bankam omejili izplačila dobičkov, tako da so ohranjale kapital v sistemu, kar da je po eni strani povečalo varnost depozitov, po drugi strani pa omogočilo bankam nadaljnjo rast kreditiranja.

Pred leti pa so z makroekonomskimi ukrepi omejili splošno bančno prakso dajanja posojil po prenizkih kreditnih standardih ter s tem zavarovali finančno stabilnost sistema in preprečili osebne stiske, ki bi nastale ob nepreudarnem zadolževanju, je opisal.

Četrti mandat Banke Slovenije je po Dolenčevih besedah reševanje bank. Če pride do težav bank, lahko namreč sledijo "enormne posledice". Zadovoljen je, da se na ravni območja evra razvija postopke in pravila za reševanje bank, tako da v primeru, ko do tega pride, tega ne občutijo ne varčevalci ne javne finance. V tej luči je omenil nedaven ugoden razplet dogodkov okoli Sberbank.

Dolenc se je v predstavitvi dotaknil še poslovanja Banke Slovenije, ki da je ves čas uspešno. V zadnjih petih letih so ustvarili več kot 430 milijonov evrov presežka prihodkov nad odhodki, od tega so približno četrtino nakazali v državni proračun.

Predstavitev je sklenil s povzetkom strategije, ki so jo sprejeli v banki: "Soustvarjamo stabilno ekonomsko okolje za uspešnost Slovenije ter blaginjo te in prihodnjih generacij. Naš pogled je usmerjen precej naprej, razumevanje našega poslanstva pa je usmerjeno v blaginjo ljudi. Pri tem so vrednote našega delovanja profesionalnost, odgovornost, transparentnost, poseben poudarek pa je tudi na zeleni preobrazbi. To so tudi moji ideali, za to se zavzemam tudi osebno."

DZ mora o Dolenčevi kandidaturi glasovati najpozneje v 30 dneh po prejemu predloga. Glasovanje je tajno, kandidat je izvoljen, če zanj glasuje večina ali 46 poslancev. Dolenc bo v primeru potrditve v svetu Banke Slovenije zamenjal viceguvernerko Ireno Vodopivec Jean.