Sreda, 25. 1. 2023, 9.53
1 leto, 3 mesece
O zlorabah patra Rupnika spregovorili še dve redovnici: Telo je bilo bolno, duh pa strt
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,56
46
Pater Rupnik naj bi pred tremi desetletji zagrešil več spolnih zlorab redovnic ljubljanske skupnosti Loyola.
O zlorabah patra Marka Ivana Rupnika sta v zadnjih dneh spregovorili še dve nekdanji redovnici. Za italijanski časnik Domani, ki ga je povzel časnik Primorski dnevnik, sta redovnici pod psevdonimoma Roberta in Klara dejali, da ju je Rupnik otipaval in spolno napadel. V redovniški skupnosti Loyola pa sta bili deležni tudi psihičnega nasilja. Tega je nad njima izvajala tudi sestra prednica Ivanka Hosta.
Zdaj 56-letna Roberta je Rupnika spoznala med njegovim poučevanjem verouka v Gorici leta 1990, kjer jo je nemudoma opazil in jo z manipulacijami prisil, da se je pridružila redovniški skupnosti Loyola v Ljubljani. V redovniški skupnosti je ostala deset let, v tem času pa jo je Rupnik otipaval in jo večkrat skušal poljubiti, kar je skušal opravičiti z duhovnostjo.
Ko se mu je uprla, jo je začel psihično zlorabljati
Ko se je Roberta Rupniku uprla, so se po njenih besedah začele hude psihične zlorabe, po desetletju bivanja v skupnosti pa je bilo njeno telo bolno, duh pa strt. Roberta je dejala, da za spolne zlorabe drugih redovnic ni vedela.
Druga nekdanja redovnica, ki je spregovorila za Domani, je Rupnika spoznala leta 1980, ko je imela le 16 let. Dejala je, da jo je že takrat poljubil, ko se je pridružila skupnosti Loyola, pa jo je tudi večkrat spolno napadel. Ob tem sta obe sogovornici za časnik poudarili, da je psihično nasilje nad njima izvajala tudi sestra prednica Ivanka Hosta.
Papeža primer Rupnik presenetil in prizadel
Papež Frančišek je v prvem odzivu na primer patra Marka Rupnika, jezuita in umetnika, ki ga več redovnic obtožuje zlorab, dejal, da ga je zadeva presenetila in prizadela. V danes objavljenem intervjuju za ameriško tiskovno agencijo AP je še zagotovil, da ni imel nobene vloge v obravnavi primera.
"Zame je bilo to res presenečenje. Ta oseba, umetnik te ravni - zame je bilo veliko presenečenje in rana," je še dejal papež, ki naj bi si bil po navedbah AP blizu z Rupnikom.
Pripomnil je, da si želi več preglednosti pri obravnavi primerov. Ob tem je namignil, da je to težka bitka v instituciji, ki primere duhovnikov, ki jim očitajo zlorabe, že več stoletij obravnava za zaprtimi vrati. "To je tisto, kar si želim," je dejal. "S preglednostjo pa pride zelo lepa stvar, to je sram," je poudaril papež in dodal, da je sram milost.
Frančišek je še pojasnil, da je v primeru Rupnik posredoval le postopkovno, da bi drugi sklop obtožb devetih žensk ostal pri istem sodišču, ki je obravnavalo prvi sklop obtožb. Dejal je, da je bila njegova edina odločitev, "naj se zadeva nadaljuje z rednim sodiščem, saj se v nasprotnem primeru procesne poti razdelijo in se vse zaplete".
Primer je med drugim sprožil vprašanje, zakaj se Sveti sedež glede patra Rupnika ni odpovedal zastaranju, kar je po poročanju AP sicer v Vatikanu rutina za primere zlorab, v katere so vpleteni mladoletniki.
Frančišek je pojasnil, da se vedno odpove zastaranju v primerih, ki vključujejo mladoletnike in ranljive odrasle osebe, vendar običajno vztraja pri spoštovanju tradicionalnih pravnih jamstev v primerih, ki vključujejo druge osebe.
Rupnika pozivajo, naj vrne Prešernovo nagrado
Pater Rupnik naj bi pred tremi desetletji zagrešil več spolnih zlorab redovnic ljubljanske skupnosti Loyola. Obtožbe zoper patra so bile vložene predlani, a je pristojni cerkveni organ ugotovil, da so zastarale, zato je primer zaključil.
Zaradi obtožb o spolnih zlorabah se Rupnik sooča s pozivi, naj vrne Prešernovo nagrado, ki jo je prejel leta 2000, ali pa naj mu jo vzame država. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je poudarila, da trenutna zakonodaja odvzema nagrade ne omogoča, vendar se mora po njenem mnenju zakon nujno spremeniti, saj morajo Prešernovi nagrajenci "odražati vrednote svobodne, vključujoče in solidarne družbe".
Prešernovo nagrado pa od države zahteva Svetlana Makarovič, ki jo je leta 2000 zavrnila. Pojasnila je, da nagrade takrat ni hotela sprejeti, saj je "Rimskokatoliška cerkev ugrabila in zlorabila nagrado s tem, da je razbila sam statut te nagrade". Patra Rupnika namreč ni bilo med kandidatkami in kandidati za Prešernovo nagrado, ki so jih predlagale strokovne komisije, temveč ga je med nominirance mimo strokovnih komisij uvrstil kar upravni odbor.
Asta Vrečko je sicer potrdila, da zakon omogoča vrnitev Prešernove nagrade Svetlani Makarovič.
46