Seveda učinek enako močnega naliva ni povsod enak. Če bi se denimo enako zgodilo v Trbovljah, ki so umeščene na dnu doline, ki jo obdajajo strma pobočja, bi bile posledice precej hujše kot v Ljubljani, ki leži na ravnem. V Trbovljah se je pred časom to že zgodilo, bilo je hudo. Na ravnem voda vendarle teče počasneje, se ne steka tako izrazito, ampak se bolj razliva po širši površini. Oteževalna okoliščina pa so tlakovane in asfaltirane površine. Več ko jih je, manj vode se vpije v tla, vse mora nekam odteči. To vodo odvajajo kanali, ki pa jih načrtujejo in dimenzionirajo glede na pričakovane količine padavin v preteklosti. Nima smisla vgrajevati prevelikih cevi, če se na območju ne pojavljajo tako močne padavine. Pravzaprav je treba skleniti kompromis med ceno gradnje in možnostjo, da bodo cevi za meteorno vodo premajhne. Če je verjetnost, da se močan naliv pojavi denimo vsakih 100 ali 200 let, res nima smisla pretiravati pri vgradnji odvodnjavanja.
Naliv v sredo zvečer v Ljubljani je imel povratno dobo okoli 250 let, torej je bil res izjemen! Nekatere podvoze je v preteklosti zalilo že ob precej manj intenzivnih padavinah, a tu je seveda lahko več vzrokov. Tokrat še ni bilo odpadlega listja, ki bi ga deroča voda nosila in z njim zamašila odtočne rešetke. Čim je intenziteta dežja popustila, so odtočni jaški spet normalno požirali, prej pa je bilo enostavno vode preveč. Seveda pa zdaj ni rečeno, da bomo po statistiki na podoben naliv čakali več kot 200 let. Lahko se bo zgodilo že prej. A spet, če bi nalivalo nekaj kilometrov južneje, na nenaseljenem delu Barja, tega dogodka sploh ne bi omenjali. Tam bi voda pač nekaj časa stala na njivah in travnikih, a bi do jutra verjetno že odtekla in večje škode ne bi bilo.
Toda kako nevihto prepričati, da zlije svojo vodo zunaj mesta, ne vem. Očitno se je vreme našega prepričevanja in prošenj počasi naveličalo, zato z dialogom ne bomo rešili ničesar. Dejanja štejejo, pravimo in hkrati na to hitro pozabljamo. Zdaj pa ne vem, ali naj temu rečem neiskrenost ali kaj hujšega.
