DL: Najbolj inovativen hlev - Kravam delajo družbo roboti

18.1.2024 | 14:30

Jakob Bogovič: »Od lani do letos so se maščobe v našem mleku povečale za 0,3 ali 0,4 odstotka. Mislim, da samo na račun tega, kako je obdelana krma.« (Foto: M. L.)

Kmetija Bogovič iz Velike vasi pri Krškem je nedavno prejela priznanje za najbolj inovativen hlev. Priznanje so v Lescah podelile Ljubljanske mlekarne, ki želijo tako izpostaviti najboljše rejce in spodbuditi izboljšave za dobrobit živali. Priznanje za naj hlev je sicer pripadlo kmetiji Čretnik s Pernovega pri Žalcu.

Kot je povedal Jakob Bogovič, bodoči prevzemnik kmetije, so leta 2000 naredili najsodobnejši hlev za tisti čas, a je zdaj v celoti zrel za prenovo. Potem so leta 2017 naredili še enega, pri katerem so šli z opremljanjem še tri ali štiri korake naprej, kasneje pa so v njem dodali še nekatere tehnološke izboljšave za dobro počutje živali.

»Leta 2020 smo vgradili hlajenje, ker smo imeli v poletnih mesecih težave. V vročini so krave jedle za štirideset odstotkov manj, proizvodnja mleka nam je padla za osem litrov na dan po kravi, plodnost je padla na nič. V naših krajih je težava, ker imamo rekordno visoke poletne temperature, krava pa v ozračju nad trideset stopinj ne more več funkcionirati, kot bi bilo treba. Hladilni sistem ameriško-nemške proizvodnje je bil draga naložba, ob tem da zdaj plačujemo v poletnih mesecih po dva tisoč evrov samo za elektriko, ampak učinek hlajenja je zelo dober,« je pojasnil.

Hlev so opremili s ščetkami, ob katerih se krave lahko drgnejo in se tako same čistijo. Vodo za napajanje Bogovičevi ogrevajo, da jo živali raje pijejo. »Idealno bi bilo ogrevanje na 17 do 20 stopinj. Ne uspe nam je toliko segreti, ker jo ogrevamo s presežkom energije. Tukaj ni nobenega grelca, je samo mehanski izmenjevalnik toplote. Tako ohladimo mleko in segrejemo vodo,« je pojasnil. V smislu ponovne uporabe zbirajo tudi gnojevko, za katero so leta 2022 kupili separator. Gnojevko ločujejo na tekoči in trdi del. Tekoči del ostane za gnojenje njiv in travnikov, trdi del uporabljajo ponovno, za nastil kravam. Vgradili so tudi luči za belo in modro svetlobo. Sistem jih samodejno vklaplja ter po potrebi kombinira in izbira najugodnejšo barvo svetlobe. Od polnoči do šestih zjutraj je nočni režim, takrat ugasne polovica luči in modra svetloba, tako da ostane samo bela, zmanjšana na le trideset odstotkov, dovolj, da krave vidijo hoditi.

Hlev, ki nosi od nedavnega naziv najbolj inovativen hlev. (Foto: M. L.)

Varen korak

Zanimive so krmne pregrade. Te so med kravami, vendar tako, da imajo živali dovolj prostora za hranjenje in gibanje. Hodniki so široki, na hodnikih so tla polna, ni rešetk, tako da krave vsakič stopijo na polno podlago in s tem na celoten parkelj, ne samo na del. Za podlago je liti asfalt, zato da ne drsi. Beton z leti namreč postane drseč, ko ga živali zgladijo, liti asfalt je zmeraj nedrseč, na njem se živali lahko prosto gibljejo in ne zdrsnejo tako hitro.

V celotnem prostoru so štirje boksi, vsak od teh ima šestdeset ležišč, in tako je v vsakem šestdeset krav. So pa krave, ki so prvič telile, ločene od starejših, in sicer zato, ker si krave ustvarijo hierarhijo. Tiste, ki so prvič telile, težko pridejo na vrsto za hranjenje in molžo. Če imajo ob sebi nadrejene krave, se jih bojijo. Vsaka od obeh vrst krav sama zase dobro funkcionira. Bogovičevi skušajo čim bolj preprečiti omenjeno hierarhijo, zato so hlev uredili tako, da imajo krave zmeraj na voljo dve poti, kamor se lahko umaknejo pred neželenim srečanjem z drugimi kravami.

Boljša krma

Letos prvič krmijo z izboljšano koruzno silažo. Stebla koruze so rezali na daljše koščke in parali po dolžini, s čimer so dobili silažo, podobno travni. S tako, drugačno, obdelavo so pridobili pri proizvodnji. »Od lani do letos so se maščobe v našem mleku povečale za 0,3 ali 0,4 odstotka. Mislim, da samo na račun tega, kako je obdelana krma,« je povedal Jakob Bogovič. Lani so pridelali skupno 2,56 milijona litrov mleka, to je od 14.000 do 15.000 litrov na dva dni; vsak drugi dan jim ga odvažajo. Del mleka, približno 150.000 litrov, porabijo sami za krmljenje telet. Mleko prodajo Ljubljanskim mlekarnam. »Z njimi delamo od vsega začetka. Ne vemo natančno, kdaj smo začeli, je pa verjetno od tega že skoraj petdeset let,« je povedal Jakob.

Jakob Bogovič

Robot ve

Bogovičevi obdelujejo 170 hektarjev, od tega je dobra polovica njihova, preostalo imajo v najemu. V dveh hlevih redijo skoraj petsto glav goveda. 260 je krav, preostalo so telice in teleta. Od teh 260 krav jih je 230 na molži, s tem da jih v novem hlevu molzejo dvesto in v starem trideset. Teh dvesto molzejo roboti, v starem hlevu je molzišče, v katerem Bogovičevi naenkrat molzejo po šest krav, dvakrat na dan. Roboti molzejo kravo od dva- do petkrat, odvisno od tega, koliko ima mleka, o čemer pa se robot odloča sam. Trije roboti so že v hlevu, prostor je še za četrtega, kot pravi, poln načrtov in volje, Jakob Bogovič.

Članek je bil objavljen v novembrski tiskani številki Dolenjskega lista

M. Luzar