Cene drv, energenta podeželja, so najvišje v zadnjih desetih letih

V slovenskih gospodinjstvih so lesna goriva – drva, peleti, sekanci – najpogostejši energent za ogrevanje. Anketa Gozdarskega inštituta Slovenije je pokazala, da je več kot polovica gospodinjstev na podeželju z drvi samooskrbnih, torej  sami pripravijo drva iz svojih gozdov, kar je največja prednost drv kot energenta. Večina slovenskih gozdov je tako v zasebni lasti. A tisti, ki mora drva kupovati, jih bo plačali po višji ceni.  

V začetku letošnje kurilne sezone je bila cena drv najvišja v zadnjih desetih letih, in sicer po podatkih Gozdarskega inštituta (cene spremljajo pred in po kurilni sezoni). Oktobra je cena za tono drv znašala 195 evrov, kar je 17 odstotkov več kot ob koncu kurilne sezone maja letos. Tako bomo za tono drv odšteli kar 42 odstotkov več kot pred desetimi leti. Po besedah dr. Nike Kranjc z Gozdarskega inštituta je praviloma tako, da ob koncu kurilne sezone cene padejo in potem ob začetku naslednje kurilne sezone spet začnejo naraščati, a tega padca letos ni bilo. Na Gozdarskem inštitutu so sicer opazili upadanje rabe drv, predvsem na račun toplotnih črpalk. Če bodo cene elektrike ostale na višjih ravneh, bodo drva postala bolj zanimiva, pravijo.

Do rasti cen je prišlo, tako Nike Kranjc, zaradi večjega povpraševanja po drveh, kar je najverjetneje posledica energetske krize. "To je mogoče tudi nek psihološki moment, da se ljudje odločijo za nakup večje količine drv. Po drugi strani pa je to posledica nekoliko nižjega poseka v lanskem letu zaradi epidemije, zaprtja države." Sečnja v gozdovih poteka največ v zimskem obdobju oziroma zgodnjem spomladanskem obdobju. Ker se je lani manj sekalo, je bilo letos na trgu manj ustreznih drv, saj je drva treba posekati leto prej, da se posušijo čez poletje, saj so le suha primerna za kurilno sezono. Lani je bil najnižji posek v zadnjih petih letih.

Peleti, ki so med lesnimi gorivi najdražji, se niso podražili tako občutno kot drva. Za tono pelet, pakiranih v 15-kilogramske vreče, bomo trenutno odšteli v povprečju 275 evrov, kar je dobra dva odstotka več kot ob koncu pretekle kurilne sezone. V primerjavi z enakim obdobjem lani pa je cena za tri odstotke višja. Peleti so v bistvu že industrijski proizvod, sicer uporaben tako v majhnih kot velikih sistemih. V Sloveniji jih za ogrevanje uporabljajo predvsem gospodinjstva.

Najcenejša oblika lesnih goriv na trgu so lesni sekanci, ki so narejeni iz najslabšega lesa oziroma največkrat iz lesnih ostankov. Trenutno najbolj prodajana oblika sekancev stane 65 evrov na tono. Cena sekancev je petino nižja kot ob koncu pretekle kurilne sezone. Razlog? Zaradi zaprtja države med epidemijo, torej tudi zaprtih vrtcev in šol, je bila poraba manjša. Na trgu je bilo posledično manjše povpraševanje, kar je povzročilo padec cene. Sekance večinoma uporabljajo v večjih sistemih, hišah, javnih institucijah, kjer je nazivna moč nekje nad 100 kWh. 

Sekamo manj gozda, kot bi ga lahko

Dr. Nike Kranjc pravi, da se nam lesne zaloge še vedno povečujejo, sekamo pa manj, kot bi lahko. Sekali bi lahko več kot šest milijonov kubikov na leto v vseh gozdovih, lani smo sekali nekaj več kot štiri milijone. Gre predvsem za problem zasebnih gozdov, kjer sekajo manj, kot predvidevajo gozdarski načrti, v državnih gozdovih so načrti realizirani. "Tukaj so potenciali še vedno veliki, tudi za večjo porabo v energetske namene. Seveda pa je smiselno, da najprej pogledamo, kako lahko les predelamo v izdelke z neko višjo dodano vrednostjo in le najslabši, droben les slabše kakovosti, uporabimo v energetske namene."

Gozdarski inštitut se zadnjih deset let greje s sekanci

Na Gozdarskem inštitutu so se pred desetimi leti odločili, da bodo kurilno olje zamenjali z lesnimi sekanci. Kot zgled, da je ogrevanje s sekanci mogoče tudi v mestu, v velikih stavbah, pravi Nike Kranjc. In rezultat? Za ogrevanje plačujejo trikrat manj, prej so okoli 30 tisoč evrov, zdaj pa 10 tisoč evrov.

Investicija se je zaradi razlike v ceni energenta povrnila zelo hitro, ocenjujejo, da v petih letih. Največji strošek investicije je bil zalogovnik za sekance, ki je popolnoma vkopan pod parkirišče. "Pri sekancih je prav investicija največja, ker za je sekance potreben večji zalogovnik, primernejši so za nekoliko večje sisteme, ne za individualne hiše."

V mestih večinoma uporabljajo pelete

Med lesnimi gorivi v mestih, v strnjenih naseljih, se največ uporabljajo peleti, ker zahtevajo bistveno manjši skladiščni prostor, lahko jih tudi redno kupujemo v 15-kilogramskih vrečah, pojasnjuje dr. Nike Kranjc. "Predvsem se uporabljajo kot sekundarni vir energije, v raznih sobnih pečeh, kaminih, kjer lahko bistveno zmanjšamo strošek, kot pa če se ogrevamo na plin, s takšnim kaminom lahko bistveno zmanjšamo stroške ogrevanja." Drva se ponekod še uporabljajo, ampak zelo redko zaradi skladiščenja, pravi. 

Prehod s kurilnega olja na sekance

Ta preobrat – prehod s kurilnega olja na sekance – se je v veliki meri zgodil v zadnjih desetih, meni dr. Nike Kranjc. Veliko imamo javnih stavb, ki se ogrevajo na lesne sekance, predvsem zaradi stroškov, kar je, dodaja, korak v pravo smer. To pomeni, da uporabljamo les kot naraven, okolju prijazen energent. "Les je CO2 nevtralen, ker naši gozdovi stalno priraščajo in akumulirajo ogljik, potem pa se ta ogljik, ki ga pustimo z izgorevanjem lesa, na nek način znova akumulira v naših gozdovih."

Ljudi je treba naučiti pravilne rabe lesnih goriv

Največji problem pri rabi lesnih goriv so ravno prašni delci, sploh v času kurilne sezone, pravi dr. Nike Kranjc. "V bistvu lahko ta problem rešimo skupaj, ne tako, da prepovemo les kot energent, ampak da naučimo ljudi pravilno zakuriti. Da jih izobrazimo, kaj so kakovostna lesna goriva in da država še naprej podpira menjavo starih kotlov. Zaradi socialnih razmer, na podeželju velikokrat, pa tudi v mestih, ponekod ljudje ne zamenjajo starih kotlov, kuri se z vlažnimi drvmi ali slabšimi lesnimi gorivi, to je tisto, kar povzroča emisije prašnih delcev in ta problem lahko rešimo."

V Sloveniji so gozdovi razdrobljeni, večina jih je v zasebni lasti

Čeprav je Slovenija tretja najbolj gozdnata država v EU, gozdovi pokrivajo 60 odstotkov površine, je problem, da imamo večino gozdov v zasebni lasti, prevladujejo zelo majhni lastniki gozdov. Posledično je zelo kompleksno logistično pripeljati večje količine lesa do končnega uporabnika. 

Podatki Zavoda za gozdove kažejo, da je bilo lani 75,3 odstotka gozdov v zasebni lasti, 20,5 odstotka državnih gozdov in 4,2 odstotka gozdov v lasti lokalnih skupnosti. Največji zasebni lastnik gozda je Rimskokatoliška cerkev. Zaradi procesa denacionalizacije se je delež gozdov v lasti države zmanjšal s 34 odstotkov v letu 1996 na 20,5 odstotka v letu 2020, zaradi česar je Slovenija ena izmed evropskih držav z najnižjim deležem državnih gozdov.

Primerjava cen lesnih biogoriv s kurilnim oljem

Po podatkih Gozdarskega inštituta se je cena kurilnega olja v oktobru 2021 gibala okoli 106 evrov na MWh. Če primerjamo cene glede na MWh, so sekanci kot najcenejši med lesnimi energenti – 82 odstotkov cenejši (njihova cena znaša 19 evrov na MWh), peleti kot najdražja oblika lesne biomase pa 45 odstotkov cenejši (njihova cena znaša 59 evrov na MWh) od kurilnega olja.

Če primerjamo – za sodobnejšo hišo, ki porabi 1000 litrov kurilnega olja, kar je 1130 evrov na kurilno sezono – bi za enako količino toplote porabili 630 evrov za pelete, za drva 520 evrov, za sekance pa 200 evrov. 

Marles: 50-odstotno zvišanje cen proizvodnje zaradi višje cene lesa

V družbi Marles, ki proizvaja montažne objekte, je les glavna surovina. Cene lesa so v letošnjem letu začele naglo naraščati, od marca do avgusta se je cena lesa povečala nekje za skoraj 300 odstotkov. "Ker smo v preteklosti bili dober poslovni partner dobaviteljem lesa in smo svoje finančne obveznosti iz dobav materialov vedno poravnavali predčasno, so nas kljub omejenim količinam zalog dobavitelji obravnavali prednostno in nam zagotavljali redne dobave lesa, a žal po višjih nabavnih cenah," pojasni direktor Marlesa Matej Vukmanič. Imeli so težka pogajanja z dobavitelji. Tam, kjer kompromisa niso uspeli doseči, so naročila zmanjšali in poiskali druge dobavitelje enakih materialov, s katerimi so v preteklosti že sodelovali.

Na vlak podražitev so skočili tudi drugi dobavitelji strateških materialov, izolacije, ploskovnega materiala, kovine, stekla. "V podjetju smo naredili analizo in ugotovili, da vsi ti dvigi cen pomenijo v proizvodnji dodaten strošek, tudi več kot 50 odstotkov."

Vukmanič pojasnjuje, da so do neke mere uspeli razliko v dvigu nabavne cene kompenzirati z racionalizacijskimi ukrepi v delovnem procesu. "S temi ukrepi smo nekje znižali ta dvig stroška zgolj na 20 odstotkov." Tudi optimizirali so porabo lesa v proizvodnji. "Pred napovedanim dvigom cene nabavnih surovin smo lahko z lastnimi viri financirali dodatne količine zalog materialov po starih cenah, tako da smo imeli stanje zalog čez leta večje kot v primerljivem obdobju v preteklem letu."

Svoje prodajne cene so v letu 2021 dvignili za dobrih 10 odstotkov, cene so korigirali dvakrat. Po mnenju direktorja Marlesa je do dviga cene lesa prišlo zaradi bistvenega pomanjkanja surovine. Do določene mere so bili tukaj tudi špekulativni razlogi za te dvige cen, pravi. Glede cen v prihodnje so optimistični. "Cene lesa so pričele v septembru padati, sicer ne na raven od začetka leta, ampak na nižjo raven kot v avgustu, ko je bil vrhunec." 

Les kupujejo v tujini, v Sloveniji ne dobijo dovolj količin

Les za svoje montažne objekte sicer večinoma kupujejo od multinacionalk iz Avstrije in Nemčije. "To so res veliki koncerni in tudi sami so imeli probleme s surovino, ogromno lesa se je izvažalo v Ameriko, tudi sečnja v Ameriki je bila okrnjena zaradi dolge zime. Na trgu je prišlo dejansko do pomanjkanja surovine, kar se je kazalo v celotni nabavni verigi."

Les kupujejo v tujini, ker v Sloveniji ni dovolj kvalitetnega konstrukcijskega obdelanega lesa, pravi Vukmanič. "Celotna industrija ni na evropski ravni, v preteklih letih se je žal premalo vlagalo v to industrijo. Tuji kupci pridejo, kupijo domač les, ga odpeljejo, predelajo, obdelajo in ga nam po višji ceni prodajo nazaj. Moram priznati, da smo tudi tukaj aktivirali domače dobavitelje, ki so nam lahko nudili določene vrste lesa." Tu gre v bistvu za manjše žage, ki jim lahko ponudijo manjši obseg lesa.

Cena embalažnega lesa je narasla za 153 odstotkov

Novomeško podjetje Ursa ima velike potrebe po paletah, saj so vsi njihovi končni proizvodi zloženi na palete. Ocenjujejo, da je cena embalažnega lesa najvišji nivo dosegla avgusta, takrat se je cena povečala za okoli 153 odstotkov. V septembru so se začele cene umirjati, sedaj so 97 odstotkov višje, vendar je to še daleč od prejšnjega nivoja. Tako povišanje cen lesa je šok, pravi Marina Lindič, vodja nabave v Ursi in predsednica Združenja nabavnikov Slovenije. V nabavnih sferah se že nekaj desetletij ne spominja takšne rasti cen, niti v obdobju jugoslovanskih hiper cen. 

Ko jim je potekla pogodba v aprilu, so še ohranili stare cene, vendar mesec kasneje je bila zgodba drugačna. Čez noč so namreč poskočile cene lesa, na slovenskem trgu pa se je pojavilo pomanjkanje. 

"Ko sem spraševala naše dobavitelje palet in ostale kolege znotraj skupine Ursa, v Nemčiji, Franciji, na Poljskem, v Španiji, kjer imamo tovarne, so večinoma dobili podobne informacije kot jaz, da so v času gospodarske rasti v tretjem, četrtem četrtletju lani in prvem letos iz Evrope Kitajci in Američani pokupili ogromne količine lesa. Gotovina na roke in so odpeljali cele ladje lesa." Američani so imeli kalvarijo zaradi ledenega viharja, imajo veliko lesenih hiš in so zato velik porabnik lesa. Kitajci pa les uporabljajo za podporo industriji. "To je sprožilo vakuum na evropskem trgu. Fenomen dviga cen ni slovenski fenomen, ampak je v vsej Evropi isti fenomen rasti cen." 

Prihodnost pa, tako Marina Lindič, trend rasti se obrača navzdol. Kljub temu ostaja nejasno, do kdaj bodo cene tako visoke. "Če bi to znala oceniti, bi bila milijonar. Na trgu se lahko zgodi kaj nepredvidljivega in se krivulja, ki se je sicer obrnila navzdol, obrne v drugo smer."