Osvežitev v morju, tista prava, vsaj v letošnjem vročem poletju pogosto ne prinaša prave ohladitve. Morje namreč dosega rekordne temperature, prav tako ozračje. Zato ni čudno, da obmorski kraji za mnoge niso več najbolj priljubljen cilj za preživljanje počitnic, ampak iščejo oddih v rekah in jezerih. V poletni pripeki je vsaj v više ležečih krajih preživljanje prostega časa prijetnejše.

Štirje očetje, šest otrok

Priljubljena točka pri severnih sosedih Avstrijcih je okolica Miljskega oziroma Milštatskega jezera (Millstätter See). Ne le da je to primeren kraj za aktivnejše dopustnike, je tudi raj za otroke in mladino, predvsem pa pritegne številne okoliške in druge prebivalce, ki se pridejo v to drugo največje jezero na avstrijskem Koroškem osvežit. Sončni žarki so ga to poletje dobro ogreli, tako da je kopanje v njem izjemno prijetno.

V parku Silva Magica najbolj uživajo otroci. FOTO: Mitja Felc

Jezero obkroža gorovje Nockberge, ki je najzahodnejše in najvišje v Krških Alpah (Gurktaler Alpen) in se razprostira po delu Koroške, Salzburške in Štajerske. V nasprotju z našimi očaki, kjer je okoli 2000 metrov nad morjem rastja le še za vzorec, tam ni prav nobena redkost, da se sprehajamo med grmičevjem in drevesi. Zlasti med cemprini, posebno vrsto belega bora. Mimogrede, cemprinov les oddaja svojevrsten vonj, ki je blagodejen za spanec, zato so nekateri v tem odkrili tržno nišo in sobe, ki so v notranjosti vsaj delno opremljene s tem lesom, tržijo kot dodano vrednost.

Posebnosti Unescovega biosfernega parka

Igriv in poučen družinski pohod po tematski poti na goro Arkerkopf poteka po južni strani Alp. Čeprav je krožna tura dolga pet kilometrov, premagate pa dobrih 300 metrov višinske razlike, je tako zanimiva, da ni slišati tistih značilnih prošenj: »Mami, oči, nesita me!« Začne se pri koči Erlacherhaus v dolini užitkov, kakor so jo poimenovali, Langalmtal. Obiskovalci medtem ne le hodijo in občudujejo naravo, temveč ima pot do vrha gore Arkerkopf šest postaj, na katerih otroci na igriv način spoznajo posebnosti tamkajšnjega Unescovega biosfernega parka.

Windebensee je čudovito jezero umetnega izvora. FOTO: Mitja Felc

»Ne gre za nacionalni park, kot je, denimo, vaš triglavski,« pojasni gorski vodnik in varuh narave Stefan. »Narodni park je sicer zaščiten, a ne na takšen način kot nacionalni. Gre za model sonaravnega gospodarjenja in varovanja narave. Pomembno je, da ga vsi čuvamo, zato je prav, da se tega naučijo in spoznajo že otroci. Prav neverjetno jih je opazovati, kako uživajo in se zlijejo z naravo, zraven pa upoštevajo pravila vedenja in odnosa do živali in rastlin.«

Prvi vrh v Nokih in poletno sankališče

Ob postavljanju kamnitih možicljev, spretnostnih igrah in alpinističnem kvizu je vzpon do križa na vrhu Arkerkopfa res prava dogodivščina. Pot so odprli pred letom dni, poimenovali pa so jo Moj prvi vrh v Nokih. Na pohod se seveda lahko odpravimo sami, saj je pot dobro označena, lahko pa proti vrhu gore krenemo s čuvajem biosfernega parka, ki še posebej igrivo in zanimivo predstavi živalski in rastlinski svet; med drugim, katere rastline na poti so užitne (denimo gorski timijan) in katerih se je treba zaradi strupenosti izogniti. Da se podmladek avanture spominja še dolgo, bosta poskrbeli diploma in lesena medalja iz cemprina, ki ju otroci dobijo za nagrado.

V koči Erlacherhaus ponujajo tudi lokalno pridelano hrano. FOTO: Mitja Felc

Ko smo enkrat že tam, se izplača obiskati še Bad Kleinkirchheim. To znano smučarsko središče v poletnih mesecih povsem spremeni podobo. Bela prevleka izgine, na smučišče namestijo sankališče. Pravi adrenalinski užitek je, predvsem za mlade, že ko jih jeklenice kar v sankah oziroma bobu potegnejo navkreber. A po adrenalinskem spustu se morajo starši kar pripraviti na pregovarjanje z otroki: »Pojdimo še enkrat!«

Čudovita panoramska cesta

Kakor da ni s tega sveta – tako nekako bi lahko v par besed strnili opis čarobnega gozda in parka Silva Magica na planini Grundalm ob Cesti na Noke (Nockalmstraße). Morda komu ta podatek ne zadošča, da bi si predstavljal, kam to umestiti, ne da bi pogledal na zemljevid ali vprašal vsevednega googla. Najbliže mnogim bo spet Bad Kleinkirchheim; do Silve Magice vodi namreč za mnoge najlepša panoramska cesta v Avstriji. Vmes je obvezen postanek ob jezeru Windebensee, o katerem bi težko takoj rekli, da je umetnega izvora (naredili so ga v času gradnje ceste čez prelaz), saj se je povsem zlilo z okolico in je zatočišče živalskemu in rastlinskemu svetu.

Možnosti za družinske počitnice ali izlete je v Avstriji res veliko. FOTO: Mitja Felc

Ker je vse skupaj območje Unescovega biosfernega parka, veljajo določena pravila obnašanja. Med drugim je prepovedana uporaba dronov. Zakaj? Kot pojasni tamkajšnji vodnik, je naravni park tudi dom svizcev, in ko ti kosmatinci ugledajo leteče čudo na nebu, ga hitro zamenjajo s pernatim plenilcem in jih to po nepotrebnem prestraši.

Silva Magica leži na drugi strani tamkajšnjega prelaza. Velja za energijsko točko in je domovanje bajeslovnih bitij in duhov narave. Ja, na lastne oči smo se prepričali in srečali tudi čarovnico. A bila je prijazna in je otroke nagradila, ne pa kaznovala. Odkriti je mogoče še vodno vilo, ki se skriva v bujnem zelenju na obrežju bajerja, žalik žene, ki švigajo po gozdu, in gorsko vilo, ki prebivalce Koroške uči petja – vsaj tako se govori. Bistvo krožne in poučne poti pa je spoznanje, da smo le del narave.