Foto: Pexel
Foto: Pexel

Prav tako po zakonodaji v Sloveniji nasilje v družini nima vpliva na odločanje o stikih med otrokom in staršema, so ugotovitve Grevia iz poročila, objavljenega sredi junija, povzeli v Svetu Evrope. V skupini držav s tako zakonodajo so po njihovih navedbah še Albanija, Belgija, Italija, Monako, Poljska in San Marino.

Kot so opomnili, morajo države po konvenciji o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, t. i. istanbulski konvenciji, zagotoviti, da se družinsko nasilje upošteva pri odločanju o skrbništvu nad otrokom in o njegovih stikih s staršema. To je po njihovem pojasnilu mogoče izvesti na več načinov, denimo z umestitvijo takšne zahteve v zakonodajo ali z izmenjavo informacij med policijo in socialno službo.

Po ugotovitvah Grevia sodniki v Črni gori, Franciji, Italiji, na Nizozemskem, Portugalskem in v San Marinu pri odločanju o skrbništvu in o stikih ne preverijo, ali gre v obravnavanih primerih za nasilje v družini. Ocene tveganja ne opravijo niti sami niti je ne zahtevajo od pristojnih, da bi na tej podlagi lahko odločili v otrokovo najboljšo korist.

V Srbiji zakonodaja ne priznava škode, ki jo otroku povzroči navzočnost pri nasilju v družini, na Poljskem pa tovrstne škodljive posledice na otroka niso sistematično upoštevane pri odločanju o stikih, ugotavlja poročilo.

Nasprotno pa številne evropske države priznavajo, da se otrokom, ki so priče družinskega nasilja, povzroča velika škoda. V teh državah je tudi obvezno, da se sumi in potrjeni primeri družinskega nasilja vpričo otrok prijavijo ustreznim službam.

V Črni gori in Italiji za družinsko nasilje pred očmi otrok veljajo strožje kazni, v Italiji in na Nizozemskem pa je nasilje nad žensko vpričo otrok pravno izenačeno z zlorabo otrok. V Andori in Črni gori izvajanje nasilja vpričo otrok obravnavajo podobno kot izvajanje nasilja nad njimi. Glede na to jim je po zakonu treba nuditi enako raven zaščite in podpore.

Zakonodaja v Andori pa kot žrtve nasilja opredeljuje ne samo ženske, ki so bile dejansko žrtve, ampak tudi njihove otroke, tako da oboji lahko dobijo socialno, psihološko in zdravstveno pomoč.