Energetska draginja

Delodajalci so želeli bolj ambiciozne ukrepe, kaj bodo porekli sindikati?

S.R./STA
2. 12. 2022, 05.59
Posodobljeno: 2. 12. 2022, 06.05
Deli članek:

Predloge za pomoč gospodarstvu zaradi energetske draginje, ki med drugim prinašajo subvencioniranje stroškov energentov ter skrajšanega delovnika in čakanja na delo, imajo danes na mizi tudi socialni partnerji, že v ponedeljek pa jih bo predvidoma potrdila vlada.

Bobo
Primarna želja delodajalcev je bila predvsem cenovna kapica.

Socialni partnerji bodo zakonske predloge o pomoči gospodarstvu zaradi energetske draginje v letu 2023 obravnavali na današnji izredni seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS). Vlada je obravnavo predloga zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize začela v četrtek, po razpravi na ESS in pred dokončno potrditvijo pa ga bo predstavila še koalicijskim poslancem.

Zakonski predlog med drugim predvideva subvencije za povišane stroške za elektriko, plin in paro, subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo ter likvidnostna posojila. Skupaj so ukrepi ocenjeni na 1,15 milijarde evrov. Že pred tem je vlada z uredbo omejila maloprodajne cene za poslovne odjemalce v pogodbah za leto 2023, sklenjenih od 30. novembra do konca leta.

Niso zadovoljni v celoti

Gospodarstvo je ukrepe mrzlično pričakovalo, saj se veliki poslovni odjemalci ob sklepanju pogodb za prihodnje leto soočajo z veliko negotovostjo in strahom. Delodajalci so si želeli ambicioznega ukrepanja in čim več jasnosti pri zgornji meji cene energije, ki jo bodo morali plačevati prihodnje leto. Njihova primarna želja je bila cenovna kapica.

Iz delodajalskih vrst je tako slišati, da niso v celoti zadovoljni s predlaganimi rešitvami, saj da bodo podjetja v nekaterih drugih evropskih državah, npr. v Nemčiji, zaradi cen energije v bistveno boljšem konkurenčnem položaju. So pa ti koraki vseeno pomemben dejavnik predvidljivosti poslovanja v prihodnjem letu.

Vlada je medtem ob zavedanju proračunskih omejitev in evropskih smernic poudarjala, da Slovenija ukrepa ambiciozno in da predlogi predstavljajo dobro podlago za konkurenčnost gospodarstva v letu 2023. Ukrepe so pristojna ministrstva z gospodarstveniki v zadnjih tednih tudi intenzivno usklajevali.

Manj je bilo v tem času slišati sindikate, ki pa bodo verjetno zadovoljni s tem, da predlagani shemi subvencioniranja skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo predvidevata pogoj, po katerem podjetja, ki bodo prejela pomoč, v obdobju šestih mesecev ne bodo smela začeti postopkov odpuščanja.